Jedro

Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen, kar je sicer po določbi 50. člena ZFPPIPP razlog za začetek stečajnega postopka. Domnevo insolventnosti je mogoče izpodbijati s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, vendar pa iz 3. odstavka 234. člena ZFPPIPP izhaja, da je izpodbijanje domneve insolventnosti dopustno le omejenemu krogu oseb, saj določa, da lahko domnevo insolventnosti izpodbija samo družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik. Čeprav 383. člen ZFPPIPP ne izključuje uporabe tega člena v osebnem stečaju, je očitno, da insolventnosti dolžnika, ki je fizična oseba, ne more izpodbijati osebno odgovorni družbenik, saj tega ta subjekt kot fizična oseba ne more imeti. Zato domneve insolventnosti zasebnika ali potrošnika, ki predlaga začetek osebnega stečaja, ob odločanju o začetku stečajnega postopka ni mogoče izpodbijati.

Po določbi 4. točke 399. člena in nadaljnjih ZFPPIPP ima upnik možnost z razlogi, ki jih je navajal v pritožbi, nasprotovati morebitni odločitvi sodišča o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika. Upnik ima namreč interes izpodbijati domnevo insolventnosti samo, če je začet postopek odpusta obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom J. G., Z. 7, B. na G., in hkrati imenovalo stečajno upraviteljico.

Zoper sklep je vložila upnica P. M. pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala razveljavitev napadenega sklepa. Pritožba sicer napada tako sklep o začetku postopka osebnega stečaja kot sklep o odpustu obveznosti, vendar iz spisa ni razvidno, da bi bil sklep o odpustu obveznosti sploh že sprejet, nasprotno o predlogu za odpust obveznosti sodišče sploh še ni odločilo. Iz pritožbe izhaja, da naj pri dolžniku ne bi šlo za pravo insolventnost, saj drugih dolgov razen pravnomočno dosojene odškodnine zaradi nezgode upnice dolžnik sploh ne bi imel. Dolžnikovi prihodki naj ne bi bili realno prikazani. Poleg tega je dolžnik mlad in sposoben za delo, zato po mnenju upnice zlorablja institut osebnega stečaja, predvsem pa institut odpusta obveznosti, vse zgolj z namenom, da bi se svoji obveznosti izognil. Pritožba je bila vročena stečajni upraviteljici, ki je nanjo odgovorila. Navedla je, da ne drži, da ima dolžnik le enega upnika, poleg pritožnice je njegov upnik vsaj še Z. T., d.d., K. Pritožba ni dovoljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je predlog za začetek stečajnega postopka vložil sam dolžnik, ki je fizična oseba. Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen, kar je sicer po določbi 50. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) razlog za začetek stečajnega postopka (1. odstavek 234. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP). Domnevo insolventnosti je mogoče izpodbijati s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom (4. odstavek 234. člena ZFPPIPP). Vendar pa iz 3. odstavka 234. člena ZFPPIPP izhaja, da je izpodbijanje domneve insolventnosti dopustno le omejenemu krogu oseb, saj določa, da lahko domnevo insolventnosti izpodbija samo družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik. Čeprav 383. člen ZFPPIPP ne izključuje uporabe tega člena v osebnem stečaju, je očitno, da insolventnosti dolžnika, ki je fizična oseba, ne more izpodbijati osebno odgovorni družbenik, saj tega ta subjekt kot fizična oseba ne more imeti. Zato domneve insolventnosti zasebnika ali potrošnika, ki predlaga začetek osebnega stečaja, ob odločanju o začetku stečajnega postopka ni mogoče izpodbijati.

Ne glede na navedeno pritožbeno sodišče opozarja, da ima upnik kot stranka glavnega postopka (primerjaj 56. člen ZFPPIPP) v okviru določb ZFPPIPP, ki urejajo glavni postopek, možnost udeležbe v stečajnem postopku in s tem zagotovljeno sodno varstvo. Po določbi 4. točke 399. člena in nadaljnjih ZFPPIPP ima upnik možnost z razlogi, ki jih je navajal v pritožbi, nasprotovati morebitni odločitvi sodišča o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika. Upnik ima namreč interes izpodbijati domnevo insolventnosti samo, če je začet postopek odpusta obveznosti (primerjaj tudi Pravna praksa, št. 19/2009 z dne 14.5.2009, dr. Jasna Murgelj, ZFPPIPP: Poporodna faza postopka osebnega stečaja, stran 2 in 6 do 8). 4. odstavek 408. člena ZFPPIPP pa določa, da odpust obveznosti za nekatere terjatve sploh ne učinkuje.

Pritožbeno sodišče zaključuje, da pritožba zaradi izpodbijanja domneve insolventnosti dolžnika v osebnem stečaju zaenkrat ni dovoljena, sklepa o začetku postopka za odpust obveznosti pa prvostopno sodišče še ni sprejelo, zato tudi ni pravnega interesa za pritožbo zoper takšen sklep. Zato je bilo treba pritožbo zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).