Jedro

ZFPPIPP v primeru, kot je podani, ko upnik v danem postopku ni pridobil ločitvene pravice, ne določa ustavitve izvršilnega postopka, temveč je besedno zvezo postopek izvršbe treba razumeti kot izvršbo, t.j. neposredno izvajanje izvršilnih dejanj, ki pomenijo "fizično" opravo izvršbe oz. prisilnega poplačila.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako, da se izvršba na premičnine in na sredstva pri organizaciji za plačilni promet ustavi.

II.Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršilni postopek ustavi.

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je namen določbe tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, da upniku po začetku stečaja onemogoči poplačilo njegove terjatve v izvršilnem postopku, saj se zaradi zagotavljanja enakopravnosti vseh upnikov nezavarovanih terjatev, poplačilo upnikov lahko opravi zgolj v stečajnem postopku kot postopku generalne izvršbe. Namen te določbe je torej v tem, da se prepreči izvedbo nadaljnjih izvršilnih dejanj, ki so usmerjena v poplačilo terjatve. Namen prej navedene določbe pa nedvomno ni, da se dolžniku odvzame ustavna pravica do pravnega varstva s pravnimi sredstvi, ki jih je vložil pred začetkom stečaja. Posebnost konkretnega primera je, da so na dan začetka stečaja odprta oziroma nerešena pravna sredstva, ki so usmerjena v to, da se razveljavi izdani sklep o izvršbi in tako odpade podlaga za nakazilo 141.943,68 EUR, ki jih je organizacija za plačilni promet na podlagi (nepravnomočnega) sklepa o izvršbi nakazala upniku in da dolžnik s tem dobi možnost, da ta neupravičeno odtegnjena sredstva terja nazaj od upnika. Razlaga predpisov ne sme voditi do rezultata, ki je ustavno neskladen. Za dosego ustavno skladnega namena varstva pravic upnikov stečajnega postopka bi namreč zadostovalo, da bi se z dnem začetka stečaja zgolj ustavilo opravljanje dejanj izvršbe, ne pa celotni izvršilni postopek, v okviru katerega se odloča tudi o pravnih sredstvih. Ker je v konkretnem primeru sodišče ustavilo postopek zaradi stečaja v skladu z ZFPPIPP, bo to v celoti izključilo ustavno pravico dolžnika do pravnega varstva oziroma pravnega sredstva iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS, v nasprotju s katerimi je sporna določba ZFPPIPP. Sklicuje se na kršitev načela sorazmernosti, argument "pravne praznine" argument kršitve načela enakosti pred zakonom in argument o naravi "ustavitve" kot procesne ovire. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Kakšen je vpliv začetka stečajnega postopka na prej začete postopke izvršbe določajo tretji do šesti odstavek 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je izpodbijani odločitev sprejelo na podlagi določbe 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki se glasi: "če v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka."

5.ZFPPIPP torej v primeru, kot je podani, ko upnik v danem postopku ni pridobil ločitvene pravice, ne določa ustavitve izvršilnega postopka, temveč je besedno zvezo postopek izvršbe treba razumeti kot izvršbo, t.j. neposredno izvajanje izvršilnih dejanj, ki pomenijo "fizično" opravo izvršbe oz. prisilnega poplačila. Navedeno izhaja že iz jezikovne razlage določila, pa tudi namena stečajnega postopka, ki je postopek generalne izvršbe, ki predvideva centralizirano poplačilo vseh upnikov v istem stečajnem postopku. Zato tudi določilo 132. člena ZFPPIPP meri le na opravljanje dejanj, ki pripeljejo do prisilnega poplačila, nikakor pa seveda ne posega v procesne in ustavne pravice strank do pravnih sredstev, izjave in enakega varstva pravic v postopku. Argument za opisani pravilni pomen spornega določila izhaja tudi iz kontekstne razlage, v razmerju do petega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki predvideva presojo pravnih posledic učinka stečajnega postopka glede na vsako dovoljeno sredstvo in predmet izvršbe posebej. Izvršilni postopek kot celota že pojmovno ne bi mogel biti ustavljen, če bi bila ločitvena pravica na enem izvršilnem sredstvu pridobljena. Iz tega logično izhaja, da gre res lahko le za ustavitev opravljanja izvršilnih dejanj, t.j. izvršbe.

6.Utemeljeni pritožbi dolžnika je bilo po pojasnjenem treba ugodi, in sicer glede na dve dovoljeni izvršilni sredstvi sklep spremeniti tako, da se izvršba na premičnine in na sredstva pri organizaciji za plačilni promet ustavi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7.Dolžnik je s pritožbo sicer navidezno uspel, vendar pa končni učinek spremenjenega izreka odločbe za dolžnika glede same oprave izvršbe nima drugačnega rezultata, kot ga je imela sprejeta odločba sodišča prve stopnje, zato je višje sodišče odločilo, da dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).