Jedro

Glede na to, da že izdana začasna odredba preprečuje toženi stranki izplačilo poslovnega deleža družbi A. A., potem ni nevarnosti, da bi ji tožena stranka prenakazala vplačana sredstva družbenikov po izpodbijanem sklepu skupščine.

Če bi sodišče izdalo začasno odredbo, družbeniki ne bi dokapitalizirali tožene stranke in ne bi sanirali protipravnega stanja po drugem odstavku 502. členom ZGD-1 ter slabega ekonomskega stanja.

Glede na to, da bo po izpodbijanem sklepu skupščine ostala višina osnovnega kapitala enaka kot pred prenehanjem deleža A. A., bo tožnik ohranil svoje glasove 0,5217 % tudi, če ne bo vplačal vložka, kar bi bilo isto v primeru izdaje začasne odredbe. Za toženo stranko bi z izdajo začasne odredbe nastala hujša posledica kot za tožnika v primeru neizdaje začasne odredbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik in intervenienta sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožnika z dne 15. 5. 2023, dopolnjen 17., 18. in 22. 5. 2023, za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, da se toženi stranki prepoveduje izvršitev sklepa skupščine z dne 12. 5. 2023, da družbeniki v sorazmerju s svojimi sedanjimi poslovnimi deleži prevzamejo nove osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža A. A., zaporedna št. 248696, to je 198.363,98 EUR, da je za osnovne vložke iz tega sklepa, ki v seštevku predstavljajo 63.476,58 EUR osnovnega kapitala, potrebno vplačati 280.000,00 EUR, pri čemer gre presežek vplačila nad nominalnim zneskom novih osnovnih vložkov v obvezne kapitalske rezerve. […]. (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka zavarovanja je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je tožena stranka dne 12. 5. 2023 ob 9.00 uri izvedla skupščino, ki je bila sklicana na predlog poslovodstva, na kateri so bili sprejeti sklepi o imenovanju organov skupščine in o osnovnem vložku zaradi prenehanja poslovnega deleža zaporedna št. 248696, v okviru katere je bil sprejet sklep po nasprotnem predlogu družbenika B. B. k drugi točki dnevnega reda sklicane skupščine (da se osnovni kapital družbe zmanjša za 63.476,58 EUR), da družbeniki v sorazmerju s svojimi dosedanjimi poslovnimi deleži prevzamejo osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini pred prenehanjem poslovnega deleža A. A. […]. Tožnik je z verjetnostjo izkazal, da je družbenik tožene stranke, je imetnik poslovnega deleža zaporedna št. 60297 v nominalnem znesku 1.034,88 EUR oziroma 0,5217 %, ki je bil na skupščini upoštevan s 17 od skupno 2303 glasov. Poslovni delež bo še zmeraj obdržal, pri čemer se vpliv njegovih glasovalnih pravic ne glede na morebitno dodatno pridobitev iz naslova sorazmernega osnovnega vložka ne bi bistveno spremenil. Upoštevaje, da je imetnik le manjšega poslovnega deleža 0,5217 % se mu tudi, če v roku po skupščinskem sklepu tožene stranke ne bo prevzel k dosedanjemu poslovnemu deležu sorazmernega dela novih osnovnih vložkov, stanje ne more bistveno spremeniti, da bi se mu bistveno spremenile glasovalne pravice in razmerja med družbeniki. Tožnik ne dosega niti ne bi z vplačilom dodatnega sorazmernega poslovnega deleža dosegel desetine osnovnega kapitala, na podlagi katere imajo manjšinski družbeniki določene pravice. Sodišče ni sledilo tožnikovim navedbam, da toženi stranki z izdajo predlagane začasne odredbe ne bo nastala nobena škoda, saj bo tožena stranka, za katero tožnik zatrjuje, da nima več nobenega drugega kapitala, pridobila obvezne kapitalske rezerve 134.887,40 EUR. Družbi A. A. in B. B. imata že sedaj večino glasov tožene stranke, skupaj 1235 od 2303 glasov. Upoštevaje višino trenutnega tožnikovega poslovnega deleža in tudi v primeru, če bi pridobil ali ne sorazmerni del novega osnovnega vložka, mu ne bo nastala težko nadomestljiva škoda.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbo tožnik in intervenienta (v nadaljevanju: pritožniki) po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajajo, da sprejem in izvršitev sklepa bo v primeru, da ne bo izdana začasna odredba, vplivala na pravni položaj tako tožnika kakor intervenientov. Res tožnik sam po sebi v primeru uveljavljanja prednostne pravice ne bo dosegel praga manjšinskega družbenika. Slednje ni primer drugega intervenienta, ki ga pritožniki upoštevajo kot imetnika poslovnega deleža zaporedna št. 60303 v višini 8,1585 %, kot je vpisan v sodnem registru. Posledice izključitve družbe A. A. je moč realizirati kasneje in iz tega naslova ne bo nastala nobena škoda. V primeru, da se zadrži izvršitev sklepa, ne bo nastala škoda družbi A. A. Prav tako v posledici izdaje začasne odredbe ne bo nastala nobena škoda toženi stranki. Denarna sredstva, katerih plačilo se predvideva na podlagi spornega skupščinskega sklepa, niso namenjena navedeni družbi, ampak gre za sredstva, kateri končni prejemnik bo družba A. A. Posledično zadržanje teh vplačil ne bo vplivalo na obstoj ali poslovanje tožene stranke, ki s temi denarnimi sredstvi ni upravičena razpolagati za svoj račun. Letni poročili poslovanja tožene stranke za leti 2021 in 2022 dokazujeta, da je tik pred stečajem in dodatna vplačila osnovnega kapitala ne morejo rezultirati v drugo posledico kot stečaj. Navedeno dokazuje dodatno škodo, ki grozi družbenikom in je z verjetnostjo izkazana. Družba brez možnosti pridobivanja dobička in v dokazanem stanju izgube, ki pomeni dolgoročni ekonomski položaj, izkazuje verjeten stečaj, posledično družbenik izgubo celotnega deleža, zato je nujno izdati začasno odredbo.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bil ugotovljen obstoj terjatve s stopnjo verjetnosti v sklepu Zg 3/2023 z dne 11. 5. 2023 in zato ni ponovno ugotavljalo pogoja verjetnosti terjatve po prvem odstavku 272. člena ZIZ (4. točka obrazložitve sklepa). S to ugotovitvijo soglašajo pritožniki, posledično so pravno neupoštevni pritožbeni očitki sodišču prve stopnje, ki se nanašajo ravno na verjeten obstoj terjatve: (-) da se ni ukvarjalo z vprašanjem veljavnosti pogodbe z dne 29. 1. 2020, (-) da to vpliva na vprašanje sklepčnosti skupščine z dne 12. 5. 2023, (-) da se ne opredeli do zatrjevane zlorabe pravic in povezanega vprašanja zakonitega družbeništva, (-) da je družba A. A. izključena iz tožene stranke na podlagi pravnomočne sodbe I Pg 72/2020 z dne 20. 10. 2021, kar ima vpliv na vse njene poslovne deleže, (-) da je podana nezakonitost pogodbe o pridobitvi poslovnega deleža zaporedna št. 242058 v višini 29,9999 % s strani družbe B. B., (-) da nič od navedenega ni presojalo niti upoštevalo, (-) da se ni ukvarjalo z vprašanjem ali sta družbi B. B. in A. A. lahko glasovali o spornem sklepu, (-) da bi se moralo opredeliti do podanih ugovorov.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo samo izpolnitev drugega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve. V skladu z drugim odstavkom 272. člena ZIZ mora upnik verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: […], - da je odredba potrebna, da se prepreči uporabo sile ali nastanek težko nadomestljive škode; - da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

6.Pritožniki neutemeljeno očitajo sodišču prve stopnje, da se ne opredeli do vprašanja spremembe družbeniške strukture in možnosti vstopa novega družbenika v toženo stranko. Do tega se je opredelilo pri tehtanju posledic izdaje oziroma neizdaje predlagane začasne odredbe (9. točka obrazložitve sklepa) in presoji nenadomestljive škode tožnika (10. točka obrazložitve sklepa). Sicer velja, da so načeloma vedno možne spremembe v družbeniški strukturi in vstop novega družbenika, če so poslovni deleži prosto prenosljivi. Kako to omejiti in predvsem pod katerimi pogoji ureja zakon.

7.Ne drži očitek, da sodišče prve stopnje ni izvedlo presoje ali bi z izdajo začasne odredbe nastala škoda toženi stranki. Slednjo je presojalo v 9. in 11. točki obrazložitve sklepa.

8.Neobrazloženi so pritožbeni očitki sodišču prve stopnje: (-) da se ni ukvarjalo s presojo vseh pravnorelevantnih zatrjevanj, (-) da je podana kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da v posledici opustitve obravnave relevantnih zatrjevanj tožnika ni bila omogočena ustrezna vsebinska obravnava, (-) da se ni ukvarjalo z ugovori in dejstvi, da jih ni presojalo ali upoštevalo ter da je končna odločitev arbitrarna, (-) da je odločba očitno napačna in brez razumnih pravnih argumentov, (-) da ni odločalo na podlagi zakona, temveč samovoljno, (-) da je obrazložitev brez ustreznih in tehtnih pravnih argumentov, kar predstavlja kršitev ustavne pravice iz 14., 22., 25. in 29. člena Ustave RS.

9.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik družbenik tožene stranke, imetnik poslovnega deleža zaporedna št. 60297 v nominalnem znesku 1.034,88 EUR oziroma 0,5217 % in da bo ta poslovni delež obdržal, da ne dosega niti ne bi z vplačilom iz naslova dodatnega sorazmernega poslovnega deleža dosegel desetine osnovnega kapitala, na podlagi katere imajo določene pravice manjšinski družbeniki (9. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev pritožniki ne izpodbijajo in pritrjujejo, da tožnik sam po sebi v primeru uveljavljanja prednostne pravice ne bo dosegel praga manjšinskega družbenika. Temu dodajajo, da slednje ni primer drugega intervenienta, ki bi v primeru pridobitve dodatnega poslovnega deleža postal imetnik glasovalnih pravic 11,99 % in bi pridobil lastnost manjšinskega družbenika. Vendar je slednja pritožbena navedba glede drugega intervenienta nedopustna pritožbena novota. Intervenient lahko v skladu z drugim odstavkom 199. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo. Prvi odstavek 201. člena ZPP še določa, da mora intervenient sprejeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. V nadaljnjem teku pravde ima pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, ki se ji je pridružil. To pomeni, da vstop intervenientov šele z vložitvijo pritožbe ne more opravičiti oziroma sanirati nedopustne pritožbene novote. Zato je sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

10.Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da upoštevaje višino trenutnega tožnikovega poslovnega deleža (0,5217 %) in v primeru, če bi pridobil sorazmerni del novega vložka (0,7672 %), pri čemer imata družbi A. A. in B. B. že sedaj večino, tožniku ne bi nastala težko nadomestljiva škoda (9. in 10. točka obrazložitve sklepa). Pritožniki neutemeljeno navajajo, da je izkazana nevarnost nastanka nenadomestljive škode, da se bo pravni položaj tožnika poslabšal, da bo prišlo do nedopustne krepitve položaja koncerna C. C. v družbeniški strukturi tožene stranke. Neupoštevna je pritožbena navedba, da družbi A. A. ne bo nastala nobena škoda. Sodišče prve stopnje glede družbe A. A. in ostalih družbenikov tožene stranke, ki niso stranke postopka, pravilno ni presojalo nastanka težko nadomestljive škode (10. točka obrazložitve sklepa).

11.Kot odločilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka dne 12. 5. 2023 ob 9.00 uri izvedla skupščino, ki je bila sklicana na predlog poslovodstva, na kateri so bili sprejeti sklepi o imenovanju organov skupščine in o osnovnem vložku zaradi prenehanja poslovnega deleža zaporedna št. 248696, v okviru katere je bil sprejet sklep po nasprotnem predlogu družbenika B. B. k drugi točki dnevnega reda sklicane skupščine (da se osnovni kapital družbe zmanjša za 63.476,58 EUR) tako, da družbeniki v sorazmerju s svojimi dosedanjimi poslovnimi deleži prevzamejo osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini pred prenehanjem poslovnega deleža A. A. […] (7. točka obrazložitve sklepa). Iz zapisnika skupščine je ugotovilo, da se za nove vložke, ki v seštevku predstavljajo 63.476,58 EUR vplača 280.000,00 EUR, pri čemer gre presežek vplačila nad nominalnim zneskom novih osnovnih vložkov v obvezne kapitalske rezerve (9. točka obrazložitve sklepa). Poleg tega je ugotovilo, da je bila v zadevi Zg 3/2023 z dne 11. 5. 2023 med istima strankama in za zavarovanje iste nedenarne terjatve že izdana začasna odredba s prepovedjo toženi stranki izplačati terjatev družbi A. A. iz naslova prenehanja njenega poslovnega deleža zap. št. 248696 v zvezi s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju I Pg 72/2020 z dne 21. 10. 2021 (4. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev pritožniki ne izpodbijajo oziroma jim pritrjujejo. V pritožbi neutemeljeno navajajo: (-) da toženi stranki ne bo nastala nobena škoda v posledici izdaje začasne odredbe, (-) da denarna sredstva, katerih plačilo se predvideva na podlagi spornega skupščinskega sklepa, niso namenjena toženi stranki, ampak bo končni prejemnik družba A. A., (-) da zadržanje vplačil ne bo vplivalo na obstoj ali poslovanje družbe D. D., ki z denarnimi sredstvi ni upravičena za svoj račun razpolagati, (-) da bodo celotno vrednost poslovnega deleža zagotovili družbeniki s svojimi vplačili, ki jih bo tožena stranka ob nastopu pogojev prenakazala družbi A. A. Glede na to, da že izdana začasna odredba Zg 3/2023 z dne 11. 5. 2023 preprečuje toženi stranki izplačilo poslovnega deleža družbi A. A., potem ni nevarnosti, da bi ji tožena stranka prenakazala vplačana sredstva družbenikov po izpodbijanem sklepu skupščine. Torej bodo denarni vložki družbenikov ostali toženi stranki. Pritožniki navajajo slabo ekonomsko stanje tožene stranke, da letni poročili poslovanja za leti 2021 in 2022 dokazujeta, da je tik pred stečajem, da je brez možnosti pridobivanja dobička in v dokazanem stanju izgube, ki pomeni dolgoročni ekonomski položaj, izkazuje verjeten stečaj. Iz tega sledi, da tožena stranka potrebuje ta denar.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila družba A. A. kot družbenica tožene stranke na podlagi pravnomočne sodbe I Pg 72/2020 z dne 20. 10. 2021 v zvezi s sodbo višjega sodišča Cpg 10/2023 z dne 22. 3. 2023 izključena iz tožene stranke (9. točka obrazložitve sklepa). Tej ugotovitvi pritrjujejo pritožniki. V skladu s prvim in drugim odstavkom 502. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) z izstopom ali izključitvijo družbenika preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. V treh mesecih po izstopu ali izključitvi družbenika morajo drugi družbeniki: - sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala za znesek, ki je enak nominalni višini osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež, ki po prejšnjem odstavku preneha, ali - v sorazmerju s svojimi sedanjimi poslovnimi deleži prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža po prejšnjem odstavku. Z izključitvijo družbenika, prenehanjem poslovnega deleža in osnovnega vložka, na katerem temelji poslovni delež, je osnovni kapital manjši, kot je določeno s pogodbo. Zato je treba to stanje urediti, sanirati. (1)

To je na enega od v zakonu urejenih načinov tožena stranka tudi storila na skupščini dne 12. 5. 2023, katere sklepe izpodbijajo pritožniki. Če bi sodišče izdalo začasno odredbo, družbeniki ne bi dokapitalizirali tožene stranke in ne bi sanirali protipravnega stanja po drugem odstavku 502. členom ZGD-1 ter slabega ekonomskega stanja. V primeru izdaje začasne odredbe tožniku in drugim družbenikom začasno ne bi bilo treba vplačati osnovnega vložka. Tožnik je v predlogu zatrjeval, da njegov vložek znaša 2.148,18 EUR in da ga ne zmore plačati, zaradi česar ima odobreno brezplačno pravno pomoč. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da imata družbi A. A. in B. B. že sedaj večino glasov v toženi stranki (9. točka obrazložitve sklepa), kar pritožbeno ni sporno. Glede na to, da bo po izpodbijanem sklepu skupščine ostala višina osnovnega kapitala enaka kot pred prenehanjem deleža A. A., bo tožnik ohranil svoje glasove 0,5217 % tudi, če ne bo vplačal vložka, kar bi bilo isto v primeru izdaje začasne odredbe. Za toženo stranko bi z izdajo začasne odredbe nastala hujša posledica kot za tožnika v primeru neizdaje začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je pravilno tehtalo te posledice po 3. alineji drugega odstavka 272 člena ZIZ. Pravilno je zaključilo, da izdana začasna odredba ne bi bistveno spremenila dejanskega vpliva tožnika na sklepanje skupščine tožene stranke. Utemeljeno je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ker tožnik ni izkazal kumulativnega drugega pogoja (12. točka obrazložitve sklepa).

V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Pritožniki sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem niso uspeli (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

-------------------------------

Intervencijo sta priglasila šele s pritožbo, ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe se nista udeleževala postopka.

B. Zabel, Veliki komentar ZGD-1, 3. knjiga, GV Založba Ljubljana 2007, stran 151.

Zveza:

Opr št. sodišča II stopnje: VSC Sklep II Cpg 59/2023, z dne 12.07.2023, ECLI:SI:VSCE:2023:II.CPG.59.2023

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.