- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 1778/2000
ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.1778.2000 Civilni oddelek
Povzetek
- Odlog izvršbe - Ali dolžnik izkazuje verjetnost znatne škode zaradi izvršbe?Ali dolžnik izkazuje, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in ali so izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju.
- Kumulativni pogoji za odlog izvršbe - Ali morata oba pogoja obstajati kumulativno?Ali morata biti izkazana oba pogoja za odlog izvršbe, kot to določa zakon.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Oba pogoja za odlog izvršbe morata obstajati kumulativno, pri čemer pa znatnejše škode ne predstavlja škoda, ki jo bo dolžnik utrpel zaradi prisilne izpolnitve terjatve iz izvršilnega naslova. Vsaka prisilna izpolnitev namreč predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj.
Izrek
s k l e n i l o : Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžničin predlog za odlog izvršbe.
Dolžnica se je zoper sklep pravočasno pritožila. Navaja, da je neporočena in živi z dvomesečnim otrokom, z njegovim očetom pa je v sodnem postopku zaradi preživnine. S preživljanjem otroka ima velike stroške, nadomestilo za porodniški dopust pa je nizko. Visoka najemnina za podnajemniško stanovanje še dodatno obremenjuje njen socialni položaj. Z izvršbo bi torej pretrpela znatnejšo finančno in hudo psihično škodo. Poravnala je že del dolga v znesku 10.446,00 SIT. Predlaga, da se izvršba odloži za tri mesece ali pa se ji odobri preostali del dolga odplačati v zaporednih mesečnih obrokih.
Pritožba ni utemeljena.
Če predlaga odlog izvršbe, mora dolžnik izkazati za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in upravičeni razlog iz 1. ali 2. odst. 71. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Oba pogoja morata torej obstajati kumulativno, pri čemer pa znatnejše škode ne predstavlja škoda, ki jo bo dolžnik utrpel zaradi prisilne izpolnitve terjatve iz izvršilnega naslova. Vsaka prisilna izpolnitev namreč predstavlja poseg v dolžnikovo (premoženjsko) sfero in torej določeno škodo zanj. Ravno to pa z ugovorom zatrjuje dolžnica, namreč, da bo zaradi plačila terjatve prišla v še slabši gmotni položaj. Njena pritožba torej ni utemeljena, stvar medsebojnega dogovora med strankama izvršbe pa je morebitno obročno odplačilo dolga, ki ga dolžnica ponuja v pritožbi. Tudi zaradi delnega odplačila dolga njena pritožba ne more biti utemeljena, to dejstvo pa bo (če je resnično) upoštevano v nadaljnjem teku izvršbe. Ker tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče dolžničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ).