Jedro

Po sodni in ustavno sodni praksi se lahko s posebnim izrednim pravnim sredstvom iz 183. člena ZPIZ-2 odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja, ki lahko izvirajo iz neupoštevanja določenih prejemkov v pokojninsko osnovo. Vendar po preteku 10 let od vročitve odločbe zavarovancu, dokončne odločbe v nepravi obnovi več ni dopustno spreminjati niti razveljavljati.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 8. 3. 2019 in sklepa toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 17. 12. 2018, vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje ter povrnitev stroškov postopka, se zavrne."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo v izreku te sodbe citirani sklep in odločbo ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka). Tožencu je odredilo, da tožnici v 15 dneh povrne 642,30 EUR stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka oziroma podredno razveljavitev in vrnitev v novo sojenje.

Tožnici je bila z odločbo z dne 29. 9. 1997, vročeno 8. 10. 1997, pravnomočno odmerjena invalidska pokojnina od 4. 7. 1997 dalje. Na podlagi ustavne odločbe št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015 je 26. 5. 2015 vložila zahtevo za revizijo podatkov o plačah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup pri delodajalcu A., in za ponovno odmero pokojnine, ki je bila dokončno in pravnomočno zavrnjena z odločbo z dne 16. 5. 2016. Čeprav je preteklo več kot 10 let od vročitve odločbe o odmeri pokojnine, je tožnica vlogo za revizijo podatkov o plačah in ponovno odmero pokojnine podala v roku 60 dni po objavi ustavne odločbe, zato je bila vsebinsko obravnavana. Vendar je bilo ugotovljeno, da ni sodelovala pri lastninskem preoblikovanju z notranjim odkupom delnic, saj ni podatkov v centralni evidenci o postopku lastninskega preoblikovanja. Tožnica je 12. 12. 2018 ponovno vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem podatkov o plačah, izplačanih v obliki obveznic, ki je bila z izpodbijanim sklepom zavržena, ker je bila vložena po poteku 10-letnega roka iz 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).1 Za ponovno zahtevo 60-dnevni rok iz ustavne odločbe ne more več veljati. Da gre za materialni prekluzivni rok, se je pritožbeno sodišče že izjasnilo (npr. Psp 231/2017, Psp 256/2017). Zahtevo z dne 12. 12. 2018 je mogoče obravnavati le po 183. členu ZPIZ-2, od vročitve odločbe o priznanju invalidske pokojnine z dne 29. 9. 1997 pa je preteklo več kot 10 let. Iz tega razloga ni pravne podlage za razveljavitev ali spremembo upokojitvene odločbe z dne 29. 9. 1997. Zaključek, da je ponovna zahteva pravočasna, je zato zmoten. Posledično je zmotno tudi sklicevanje na zadevo Psp 396/2018, v kateri 60-dnevni rok iz ustavne odločbe ni bil zamujen.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)2 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo. V postopku pa ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

5. Predmet tega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih posamičnih upravnih aktov o zavrženju zahteve za ponovno odmero invalidske pokojnine. Tožnica je 12. 12. 2018 ponovno vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine, ker pri odmeri pokojnine niso bili upoštevani podatki o plačah, izplačanih v letu 1990 in 1991 v obliki obveznic. Zahteva je bila zavržena na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP),3 ker je bil na podlagi zahteve o isti upravni stvari že voden postopek, in zaradi poteka 10-letnega roka iz 183. člena ZPIZ-2 za izdajo odločbe v nepravi obnovi postopka.

Tožnici je bila z odločbo z dne 29. 9. 1997, vročeno 8. 10. 1997, pravnomočno odmerjena invalidska pokojnina od 4. 7. 1997 dalje. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015 je 26. 5. 2015 vložila zahtevo za revizijo podatkov o plačah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup pri delodajalcu A., in za ponovno odmero pokojnine, ki je bila zavrnjena z odločbo z dne 16. 5. 2016. Po ugotovitvah toženca tožnica ni sodelovala pri lastninskem preoblikovanju z notranjim odkupom delnic, saj ni podatkov v centralni evidenci o postopku lastninskega preoblikovanja. Zoper odločbo z dne 16. 5. 2016 tožnica ni vložila pravnih sredstev, zato je zavrnilna odločba, izdana na podlagi ustavne odločbe, postala dokončna in pravnomočna.

6. Za odpravo izpodbijanih upravnih aktov in odreditev tožencu, da v ponovljenem upravnem odločanju na podlagi 183. člena ZPIZ-2 obnovi postopek, končan z zavrnilno odločbo z dne 16. 5. 2016, sodišče prve stopnje po stališču pritožbenega sodišča ni imelo podlage. Z zahtevo z dne 12. 12. 2018 je namreč tožnica z uveljavljanjem ponovne odmere pokojnine po vsebini uveljavljala spremembo oziroma razveljavitev upokojitvene odločbe, torej odločbe o priznanju in odmeri invalidske pokojnine z dne 29. 9. 1997. S tožbenim zahtevkom je predlagala odpravo sklepa z dne 17. 12. 2018 in odločbe z dne 8. 3. 2019 ter izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z upoštevanjem dela plač, izplačanih v obliki obveznic v letu 1990 in 1991.4

7. Ker se je postopek za ponovno odmero pokojnine v zvezi z ustavno odločbo pravnomočno končal, z zahtevo z dne 12. 12. 2018 pa tožnica po vsebini ponovno uveljavlja ponovno odmero invalidske pokojnine in torej spremembo odločbe o priznanju invalidske pokojnine z dne 29. 9. 1997, je potrebno zahtevo obravnavati po pravilih neprave obnove postopka. Po 1. odstavku 183. člena ZPIZ-2 lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Po 2. odstavku 183. člena ZPIZ-2 je odločbo mogoče izdati v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta.

Po sodni5 in ustavno6 sodni praksi se lahko s posebnim izrednim pravnim sredstvom iz 183. člena ZPIZ-2 odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja, ki lahko izvirajo iz neupoštevanja določenih prejemkov v pokojninsko osnovo. Vendar po preteku 10 let od vročitve odločbe zavarovancu, dokončne odločbe v nepravi obnovi več ni dopustno spreminjati niti razveljavljati.

8. Ker je bila odločba o priznanju in odmeri invalidske pokojnine z dne 29. 9. 1997, tožnici vročena 8. 10. 1997, je ob vložitvi ponovne zahteve za ponovno odmero pokojnine 12. 12. 2018 10-letni rok za spremembo oziroma razveljavitev te odločbe v nepravi obnovi postopka nedvomno potekel. Navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino bistveno. Prepozna zahteva za ponovno odmero pokojnine je v obravnavanem predsodnem upravnem postopku zakonito zavržena. V zadevi Psp 396/2018, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, je šlo za presojo pravilnosti in zakonitosti upravnih odločb, izdanih na podlagi ustavne odločbe, zato z obravnavano zadevo ni primerljiva.

9. Na podlagi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi toženca ugodilo in na temelju 358. člena ZPP ob pravilni uporabi materialnega prava izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe. Torej tožbeni zahtevek na odpravo odločbe z dne 8. 3. 2019 in sklepa z dne 17. 12. 2018, vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje ter povrnitev stroškov postopka, zavrnilo.

1 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 4 Pri tožbenem zahtevku, postavljenem z razširitvijo tožbe z dne 15. 5. 2019, je vztrajala tudi na glavni obravnavi. 5 VIII Ips 308/2016, Psp 112/2017. 6 Up-195/13-31.