Jedro

Če tožeča stranka umakne tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, ji mora tožena povrniti njene pravdne stroške.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka mora tožečima strankama povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo v znesku 279,99 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po preteku tako določenega paricijskega roka.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. I Cp 183/2020 z dne 29. 1. 2020 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se pravdni postopek ustavi in da sta toženi stranki dolžna tožečim strankam povrniti pravdne stroške v višini 2.490,45 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe (sodišče ima verjetno v mislih sklepa), od takrat dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi pod izvršbo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožeči stranki z vlogo z dne 13. 1. 2020, v soglasju s toženima strankama umaknili tožbo (drugi odstavek 188. člena ZPP), zato je sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka (tretji odstavek 188. člena ZPP). Odločitev o stroških je utemeljilo na prvem odstavku 158. člena ZPP. Tožeči stranki sta v vlogi, s katero sta umaknili tožbo, sodišče obvestili, da sta toženi stranki v celoti izpolnili njun tožbeni zahtevek in sta tako od toženih strank prejeli v posest klet št. 6, prosto vseh oseb in predmetov, kar je razvidno iz priloženih fotografij. Toženi stranki v vlogi z dne 24. 1. 2020 s katero podajata privolitev v umik tožbe, po tem, ko sta bili seznanjeni z vlogo tožečih strank z dne 13. 1. 2020, dodatnih navedb v postopku nista podali, sta pa zahtevali povračilo pravdnih stroškov. Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Takšno izjemo pa predstavlja tudi obravnavani primer. Tožeči stranki sta umaknili tožbo po tem, ko sta toženi stranki izpolnili njun zahtevek in sta v dokaz predložili tudi fotografijo kleti, ki sta jo prejeli v posest, zato je sodišče, skladno s prej citiranimi določili zakona, odločilo, da sta tudi upravičeni do povračila stroškov postopka. Sodišče je ugotovilo, da sta se sicer pravdni stranki na naroku dne 13. 12. 2019 dogovarjali o možnosti mirne rešitve zadeve s sklenitvijo morebitne poravnave, vendar pa do sklenitve le-te ni prišlo (sodne ali izvensodne poravnave, ki bi zajemala tudi dogovor glede povračila sodnih stroškov). Sodišče je dne 14. 1. 2020, pred razpisanim narokom za dne 17. 1. 2020 prejelo umik tožbe tožečih strank zaradi izpolnitvenega zahtevka, v katerega sta toženi stranki privolili. Sodišče je pravdne stroške tožečih strank odmerilo v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP v povezavi s členom 155 ZPP in v skladu z Odvetniško tarifo, ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR. Ugotovilo je, da skupaj znašajo pravdni stroški tožečih strank 2.490,45 EUR in toženi stranki sta jima dolžni povrniti na podlagi 299. in 278. člena OZ tudi zakonske zamudne obresti, ki začnejo teči prvi dan po izteku 15-dnevnega roka za prostovoljno povrnitev stroškov postopka in tečejo vse do plačila.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec J. H. Pritožbo podaja v laični obliki. V pritožbi najprej opisuje dosedanji tek pravdnega postopka, nato pa navaja, da je po naroku dne 3. 12. 2019 v spremstvu odvetnice obeh strank v postopku in tožeče stranke šel do sporne kleti. Na mestu, kjer je bila označena klet št. 6 na dokumentaciji, ki so jo vložili kot dokaz, je bila nosilna stena. Tam so se dogovorili, da če tožnikoma odstopi teh 8 m2, bosta na obravnavi dne 15. 1. 2020 umaknili tožbo, in se bodo dogovorili, da vsak krije svoje sodne stroške in stroške pregraditve kleti. Sklenili so ustni dogovor, da nobena stran ne bo od druge zahtevala povračilo sodnih stroškov in stroškov pregraditve in ureditve kleti in tožeča stranka se je s tem strinjala. V nasprotnem primeru bi sam vztrajal v postopku in zahteval ponovno izpoved prič in sodnega izvedenca. Tudi sam je imel stroške z nakupom in menjavo kleti. Nikomur ni nič vzel, pa je kljub temu imel stroške v tem pravdnem postopku. To klet je dal zaradi ureditve sosedskih odnosov. Šlo je za ustni dogovor, on se je ga držal, čeprav tožnikoma klet ne pripada. Takoj po tem ustnem dogovoru pa sta tožnika ekpresno umaknila tožbo, vsebine umika pa nikoli ni videl. Mnenja je, da bi se tudi tožeči stranki morali držati dogovora glede delitve stroškov. Zato tudi od tožnikov pričakuje umik tožbe in umik zahteve za povračilo stroškov.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Tožeča stranka vse pritožbene navedbe tožene stranke prereka kot neresnične, saj je bil dne 3. 12. 2019 opravljen samo ogled kleti po strankah s pooblaščenkama, sklenjen pa ni bil niti ustni niti pisni dogovor, glede povračila sodnih stroškov pa sploh ni bilo nobenega govora. Postopek je dejansko tekel tudi po obravnavi z dne 3. 12. 2019 dalje, saj je tožena stranka z vlogo, ki jo je tožeča stranka prejela 9. 12. 2019 prejela dodatno dokazno gradivo, tožeča stranka pa je na navedbe tožene stranke, ki so bile podane v vlogi tožencu z dne 25. 11. 2019 in dne 3. 12. 2019 še podala pisno pripravljalno vlogo z dne 18. 12. 2019. Dogovora in poravnave sploh ni bilo, je pa res tožena stranka tik pred narokom, ki je bil predviden za 17. 1. 2020, to je dne 13. 1. 2020 zahtevek tožnika izpolnila, zaradi česar je tožnik tožbo tudi nemudoma umaknil zaradi izpolnitvenega zahtevka, ter je zahteval povrnitev stroškov, skladno z določili ZPP. S pravočasnim in takojšnjim umikom tožbe je tožnik preprečil nastanek nadaljnjih pravdnih stroškov, ki bi jih stranki imeli, najmanj za zastopanje po odvetnikih še na enem naroku. Tožena stranka je z umikom tožbe soglašala, priglašenih stroškov tožnika ni grajala, prav tako ni bila prerekana navedba, da tožeča stranka tožbo umika zaradi izpolnitve zahtevka. Tožena stranka je sicer priznala tudi korespodenco med njim in njegovo pooblaščenko, kakšno pa je bilo dogovarjanje, pa se tega postopka ne tiče, saj o tem niti tožeča stranka niti pooblaščenka nista bili seznanjeni. Iz priložene korespodence pa sploh ne izhaja, da naj bi bil toženec zahteval, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Tožnik poudarja, da je ravno z umikom tožbe preprečil nastanek nadaljnjih stroškov. Nato predlaga, da se pritožba zavrne in priglaša pritožbene stroške, katere naj se naloži v plačilo toženi stranki.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Bistveno za obravnavanje pritožbe v zvezi s sklepom, s katerim je sodišče prve stopnje v točki II. izreka toženima strankama naložilo naj tožečima strankama povrneta pravdne stroške je v tem, da je tožeča stranka dne 14. 1. 2020 podala izjavo o umiku tožbe. V tem umiku je zapisala, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek tožnikov, ki sta od tožene stranke prejela v posest klet št. 6, prosto oseb in predmetov, kar je razvidno iz priloženih fotografij. Glede na navedeno, tožnika nimata več interesa za nadaljnje vodenje pravdnega postopka, zato tožbo umikata in predlagata, da sodišče postopek ustavi. Tožnika predlagata povrnitev stroškov po specificiranem stroškovniku (l. št. 113 spisa in priloge A 21 do A 23 spisa). Ta dopis o umiku tožbe je sodišče prve stopnje vročilo pooblaščenki toženih strank. Le-ta je nato z vlogo z dne 24. 1. 2020 podala izjavo, da tožena stranka soglaša in privoli v umik in zahteva povračilo stroškov postopka. Tako ne držijo pritožbene trditve toženca, da z vsebino izjave o umiku tožbe ni bil seznanjen. Toženi stranki je v postopku zastopala njuna pooblaščenka, zato je v takšnem primeru sodišče pravilno, vse vloge tožeče stranke vročalo pooblaščenki - odvetnici. Ker je tožena stranka privolila v umik, je dejansko tudi potrdila vsebino izjave tožečih strank, da je kot tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek tožnikov, ki sta od tožene stranke prejela v posest klet št. 6, prosto vseh oseb in predmetov. Pritožnik sicer pravilno v pritožbi navaja, da tožeči stranki v vlogi z dne 13. 1. 2020 nista v soglasju s toženima strankama umaknili tožbo, ker pa toženi stranki na umik tožbe nista reagirali z nasprotnim, temveč z izjavo o soglasju z umikom je sodišče prve stopnje pravilno, na podlagi prvega in drugega odstavka 188. člena ZPP v točki I. izreka, pravdni postopek ustavilo. Glede same ustavitve postopka, pritožnik pritožbe ne podaja, dejansko podaja pritožbo zoper točko II. izreka, v kateri je sodišče prve stopnje toženima strankama naložilo, da sta dolžni tožečima strankama povrniti njune pravdne stroške, ki so nastali v tem pravdnem postopku. Odločitev v zvezi s pravdnimi stroški sodišča prve stopnje pa je pravilna. Sodišče je pravilno odločilo, da temelji njegova odločitev na prvem odstavku 158. člena ZPP. Tožeči stranki sta namreč v vlogi, s katero sta umaknili tožbo, sodišče obvestili, da sta toženi stranki v celoti izpolnili njun tožbeni zahtevek in sta tako od toženih strank prejeli v posest klet št. 6, prosto vseh oseb in predmetov. Vse kar v zvezi s predhodnimi pogajanji med pravdnima strankama navaja toženec, za izdajo sklepa o povrnitvi stroškov ni odločilno. Toženec se sklicuje le na ustni dogovor, ki naj bi zajemal tudi odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov, nastalih na prvi stopnji, vendar takšnega dvostranskega dogovora z ustreznimi listinami ni dokazal. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo obstoj takšnega ustnega dogovora zanika in navaja, da je tožbo umaknila takoj po tistem, ko je toženec izpolnil predmet tega pravdnega postopka. Ker iz korespodence med pravdnima strankama, kot to trdita tožeči stranki v odgovoru na pritožbo ne izhaja, da bi naj toženi stranki zahtevali, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, tako sodišče prve stopnje ni bilo dolžno upoštevati teh dogovorov med pravdnima strankama, ki so očitno rezultirale le dejstvo, da je tožeča stranka umaknila tožbo, ker pa je umaknila tožbo takoj po tistem, ko je tožena izpolnila svoj zahtevek, tožeča stranka pa je zahtevala povrnitev svojih pravdnih stroškov, nastalih na prvi stopnji, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, po kateri tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru za izjemo in da morata toženi stranki tožečima strankama povrniti njune pravdne stroške, saj sta dejansko v tem pravdnem postopku uspeli in sta zato toženi stranki na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP tožečima strankama dolžni povrniti njune pravdne stroške, kot sta jih priglasili. Tožena stranka je med pravdo izpolnila zahtevek, s tem ga je smiselno pripoznala, zato mora povrniti pravdne stroške nasprotni stranki.

6. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju glede višine pravdnih stroškov pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 158. člena v zvezi s členom 155 ZPP, višino pravdnih stroškov pa je odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo po priglašenem stroškovniku, katerega vsebino in s tem tudi višino izračunanih pravdnih stroškov s strani sodišča prve stopnje, tožena stranka v pritožbi ne izpodbija.

7. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitev sodišča druge stopnje o pravdnih stroških, nastalih na drugi stopnji temelji na določbi člena 165 ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka je priglasila pritožbene stroške za sestavo odgovora na pritožbo po tar. št. 21 v višini 375 odvetniških točk in 2 % materialnih stroškov, kar ob vrednosti točke, skupaj z 22 % DDV znaša 279,99 EUR. Pritožbene stroške mora tožena stranka povrniti tožeči na način, kot je to odločeno v točki II. izreka sklepa sodišča druge stopnje.