Jedro

Sodišče izroči položeno stvar upniku pod pogoji, ki jih je postavil dolžnik oziroma druga oseba, ki ima pravni interes za izpolnitev obveznosti. Dolžnik ima torej pravico določiti pogoje, pod katerimi lahko sodišče izroči položeno stvar, pri čemer nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Obrazložitev

1.Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagatelju položiti znesek 4.841,84 EUR med redne gotovinske pologe, ki jih hrani računovodstvo Okrajnega sodišča v Ljubljani. Določilo je, da lahko znesek dvignejo tisti izmed nasprotnih udeležencev, katerim bo pripadlo lastništvo na stanovanju na Š. v skladu s pravnomočno zaključenim postopkom P 670/2004-II, če bo tožbeni zahtevek četrtega nasprotnega udeleženca v pravdi III P 228/2004 pravnomočno zavrnjen oziroma zavržen in ob dodatnem pogoju podpisa aneksa k najemni pogodbi z dne 20.5.1992, s katerim se spremeni le najemodajalec, ki vstopa v pogodbo namesto prejšnjega lastnika. Predlog za položitev zneska 28.347,00 EUR v korist prvih treh nasprotnih udeležencev je sodišče prve stopnje zavrnilo. Določilo je še, da skupne stroške v zvezi z depozitom plača predlagatelj ter da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2.Zoper sklep se pritožuje četrti nasprotni udeleženec, ki izpodbija odločitev sodišča glede dodatnega pogoja podpisa aneksa k najemni pogodbi z dne 20.5.1992. Uveljavlja pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sklep in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje, podrejeno pa, da spremeni sklep tako, da predlog za določitev dodatnega pogoja podpisa aneksa k najemni pogodbi zavrne. V pritožbi navaja, da je izpodbijana odločitev sodišča sama s seboj v nasprotju ter v nasprotju z listinami v spisu. Predlagatelj ni najemnik po najemni pogodbi z Občino Ljubljana Center z dne 20.5.1992. V primeru, da se pri tej pogodbi spremeni le najemodajalec predlagatelj ne bi bil najemnik, ampak je to še vedno IN. Predlagatelj skupaj z najemnikom stanovanje uporablja in sploh ni pogodbena stranka. Odločitev sodišča, ki lastniku stanovanja nalaga sklenitev aneksa z nekom tretjim, da bo lahko prejel uporabnino, do katere je upravičen, je nerazumljiva in je ni mogoče preizkusiti. Nepojasnjeno je vprašanje, ali bo najemnik IN sploh pripravljen skleniti aneks, ki ga nalaga sodišče, zato gre za nemogoč in nedopusten pogoj. 107. člen Stanovanjskega zakona se nanaša le na najemnike stanovanj, ne pa tudi na njihove družinske člane, ki ne postanejo avtomatično najemniki, če se najemnik izseli.

3.Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Predlagatelj je v predlogu zatrjeval, da je najemnik stanovanja. Predno je po lastnih navedbah postal najemnik, je bil uporabnik stanovanja. Prvo sodišče ima prav, da za ta postopek ni pomembno, ali ima predlagatelj status najemnika ali uporabnika (o tem bo odločeno v pravdi III P 228/2004), saj ima predlagatelj v vsakem primeru pravni interes, da je najemnina za stanovanje plačana. Četrti nasprotni udeleženec je predlagatelju sicer ponudil v podpis najemno pogodbo, vendar pa do njene sklenitve ni prišlo, ker je med njima očitno sporno, kakšno najemnino je predlagatelj dolžan plačevati (profitno ali neprofitno). Glede na pravdo o ničnosti kupoprodajne pogodbe z dne 26.5.2003, ki v času izdaje izpodbijanega sklepa še ni bila rešena, je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev prvega sodišča, da se še ne ve zanesljivo, kdo je upnik terjatve iz naslova najemnine za stanovanje. Predpostavke za dopustnost sodnega depozita so zato bile izpolnjene (302. člen OZ).

6.Sodišče izroči položeno stvar upniku pod pogoji, ki jih je postavil dolžnik oziroma druga oseba, ki ima pravni interes za izpolnitev obveznosti (309. člen OZ). Dolžnik ima torej pravico določiti pogoje, pod katerimi lahko sodišče izroči položeno stvar, pri čemer nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni dolžnika. Sodišče ni naložilo najemodajalcu, da mora skleniti aneks k najemni pogodbi. Odločitev o tem je še vedno prepuščena tistemu od nasprotnih udeležencev, ki bo po končanih pravdah lastnik stanovanja oziroma najemodajalec. Če najemnik stanovanja ne bo pripravljen skleniti aneksa k najemni pogodbi, bo to lahko v škodo samo njemu. Postavljeni pogoj sklenitve aneksa k najemni pogodbi ni nemogoč oziroma nedopusten, posledice njegove morebitne neutemeljenosti pa bo v tem primeru trpel le predlagatelj oziroma dolžnik.

7.Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prvega sodišča v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter 37. člen ZNP)