Jedro

Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 16. 3. 2017 ne izhaja, da bi sodišče dokazne predloge tožeče stranke, kakor so bili podani v tožbi (glede zaslišanja tožnice in postavitve sodnega izvedenca ortopeda) kakorkoli obravnavalo ali o njih odločalo. Tako ni mogoče slediti obrazložitvi zavrnilne sodbe v točki 7, da je sodišče zavrnilo predlog za postavitev sodnega izvedenca ortopeda in tudi predlog za zaslišanje tožnice. Takšnega sklepa senat prvostopenjskega sodišča na glavni obravnavi dne 16. 3. 2017 ni sprejel. Tako prvostopenjsko sodišče glede dokaznih predlogov s strani tožnice glede zaslišanja tožnice in postavitve sodnega izvedenca ortopeda sploh ni odločalo. Tožnici s takšnim postopanjem prvostopenjskega sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. ... z dne 5. 2. 2015 in št. ... z dne 7. 10. 2014 ter na razvrstitev tožnice v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do dela na drugem delu z omejitvami: brez dela v globokem predklonu, brez dvigovanja bremen nad 5 kg, brez pogoste hoje, le z občasnim čepenjem ali klečanjem, brez dela v hrupu nad 80 dB, brez dela, kjer je potreben dober sluh, s polovičnim delovnim časom 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko od 30. 9. 2014 dalje (I. točka izreka) in sklenilo, da tožnica nosi sama svoje stroške postopka (II. točka izreka). Ker tožnica na dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje z dne 13. 12. 2016 ni podala pripomb, po izdaji tega mnenja se tudi ni udeležila naroka za glavno obravnavo, je sodišče prve stopnje ocenilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno in da bo tožnica na podlagi pridobljenega mnenja začela postopek za priznanje novih pravic v novem upravnem postopku. Sodišče je svojo odločitev oprlo na dopolnilno mnenje, ki je podano na podlagi razpoložljive medicinske in delovne dokumentacije ter po osebnem pregledu tožnice. Ker tožnica ni podala pripomb na mnenje invalidske komisije, je zavrnilo predlog za postavitev sodnega izvedenca ortopeda in tudi predlog za zaslišanje tožnice, saj je ocenilo, da sta tadva dokazna predloga ob konkludentnem strinjanju tožnice z dopolnilnim mnenjem invalidske komisije nepotrebna.

2. Pritožuje se pooblaščenec tožnice. V pritožbi navaja, da je bilo na naroku dne 6. 10. 2016 rečeno, da se, v izogib stroškom, najprej pridobi dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje, glede na to, da izvid ortopeda z dne 18. 12. 2014 ni bil upoštevan. Invalidska komisija druge stopnje svojega stališča ni spremenila, zato je tožnica vztrajala pri tožbi in tožbenih navedbah ter podanih dokaznih predlogov. Tožnica ni umaknila dokaznih predlogov, niti ni spremenila tožbenega zahtevka in ni bilo nobenega razloga, da bi tožnica enakemu stališču invalidske komisije druge stopnje, kot ga je ta zavzela že pred vložitvijo tožbe, posebej nasprotovala, saj je to storila že v tožbi. Naroka razpisanega za 16. 3. 2017 se ni udeležila, saj naj bi bil smisel tega naroka postavitev sodnega izvedenca. Tožnica je tožbo vložila in zahtevala postavitev sodnega izvedenca, ker sta dva različna izvedenca, tako otorinolaringolog dne 12. 11. 2014 kot ortoped 18. 12. 2014, predlagala skrajšan delovni čas. Pritožba uveljavlja kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza s postavitvijo sodnega izvedenca in je v posledici tega napačno ugotovljeno dejansko stanje. Tožnica pred tem te kršitve ni mogla uveljaviti, saj je za to kršitev izvedela šele, ko je prejela sodbo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prišlo do kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kakor bo pojasnjeno v nadaljevanju.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 5. 2. 2015, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo Območne enote A. z dne 7. 10. 2014, v reviziji pa spremenil prvi odstavek izreka te odločbe, tako da se je tožnica razvrstila v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se ji je priznala pravica do premestitve na drugo delo z omejitvami (brez dela v globokem predklonu, brez dvigovanja bremen nad 5 kg, brez pogoste hoje, le z občasnim čepenjem ali klečanjem, brez dela v hrupu, nad 80 dB, ni za dela, kjer je potreben dober sluh), s polnim delovnim časom od 30. 9. 2014 dalje.

6. Sporno v predmetni zadevi je ali je tožnica sposobna opravljati delo v polnem delovnem času. Tožnica meni, da je potrebna tudi časovna razbremenitev, zaradi dveh izvidov in sicer izvida z dne 12. 11. 2014, kjer otorinolaringolog predlaga, ob predstavitvi na IK, skrajšan delovnik zaradi izgube sluha po Fowlerju 60,4 %, kar tožnico moti pri sporazumevanju, specialist priporoča redno izvajanje vestibularnih vaj in izogibanjem hitrim nenadnim obratom glave ter dvigovanja težjih bremen, predvsem na delovnem mestu na dela na višini in na podlagi mnenja specialista ortopeda z dne 18. 12. 2014 zaradi bolezni obeh kolen, kjer ta prav tako glede napotitve na IK komisijo, priporoča štiriurno delo.

7. Tožnica je v tožbi zatrjevala, da ne zmore delati polni delovni čas, predvsem zaradi artroze obeh kolen, zaradi česar ne zmore več dobro hoditi, ne zmore počepati in drugo, je kratkovidna in naglušna ter ima posledično probleme z ravnotežjem, kar vse vpliva na njeno delovno zmožnost pri opravljanju del strežnice II, kjer čisti in vzdržuje opremo in prostore v domu upokojencev. Poleg listinskih dokazov je tožnica predlagala, da se jo zasliši in da se postavi sodni izvedenec ortoped. Iz sodnega spisa nadalje izhaja, da je prvostopenjsko sodišče na prvem naroku za glavno obravnavo dne 6. 10. 2016 v okviru dokaznega sklepa vpogledalo in prebralo vloge in listine v sodnem in upravnem spisu in ob strinjanju strank pozvalo invalidsko komisijo druge stopnje, da poda dopolnilno mnenje, glede na to, da izvid ortopeda z dne 18. 12. 2014 pri oblikovanju mnenja še ni bil upoštevan. Nadalje je sodišče sklenilo, da se za potrebe izdelave izvedenskega mnenja pridobi tožničin zdravstveni karton, ki ga ima pri osebnem zdravniku B.B. in ga predloži izvedencu. Sklenilo je, da bo o izvedbi ostalih predlaganih dokazov odločilo na naslednjem naroku oziroma izven naroka.

8. Sodišče je s strani invalidske komisije druge stopnje tožene stranke pridobilo dopolnilno izvedensko mnenje, ki ga je posredovalo obema strankama, s pozivom, da v kolikor se z mnenjem ne strinjata, naj v roku 15 dni sodišču sporočita svoje pripombe. Nobena od strank ni podala pripomb.

9. Na narok za glavno obravnavo razpisan za dne 16. 3. 2017 ni pristopil vabljeni pooblaščenec tožnice, tožnica posebej ni bila vabljena. Sodišče je sprejelo sklep, da se narok opravi v odsotnosti tožeče stranke. Prebralo je tožbo in sprejelo dokazni sklep, da se vpogleda in prebere listine v sodnem in upravnem spisu, zapisnik obravnave z dne 6. 10. 2016 in dopolnilno mnenje IK druge stopnje z dne 13. 2. 2016 ter sprejelo sklep, da se se dokazovanje zaključi (ker ni drugih dokaznih predlogov).

10. Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 16. 3. 2017 ne izhaja, da bi sodišče dokazne predloge tožeče stranke, kakor so bili podani v tožbi (glede zaslišanja tožnice in postavitve sodnega izvedenca ortopeda) kakorkoli obravnavalo ali o njih odločalo. Tako ni mogoče slediti obrazložitvi zavrnilne sodbe v točki 7, da je sodišče zavrnilo predlog za postavitev sodnega izvedenca ortopeda in tudi predlog za zaslišanje tožnice. Takšnega sklepa senat prvostopenjskega sodišča na glavni obravnavi dne 16. 3. 2017 ni sprejel. Tako prvostopenjsko sodišče glede dokaznih predlogov s strani tožnice glede zaslišanja tožnice in postavitve sodnega izvedenca ortopeda sploh ni odločalo.

11. V posledici navedenega tožnici s takšnim postopanjem prvostopenjskega sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in so tako v tej smeri utemeljene pritožbene navedbe tožnice. Tožnica je bila prikrajšana za dokazovanje dejstva, ki je za odločitev v zadevi odločilnega pomena in sicer glede tega, ali je pri njej prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, da se je zmanjšala njena zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma, da je pri tožnici v okviru preostale delovne zmožnosti potrebna časovna razbremenitev.

12. Obrazložitev sodišča v izpodbijani sodbi, da je sodišče zavrnilo predlog za postavitev sodnega izvedenca ortopeda in tudi predlog za njeno zaslišanje, ker je ocenilo, da sta to dva dokazna predloga ob konkludentnem strinjanju tožnice z dopolnilnim mnenjem invalidske komisije nepotrebna, je tudi v nasprotju s tem, kar izhaja iz zapisnika o izvedbi dokazov in je tako podana tudi kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar smiselno uveljavlja pritožba.

13. Navedene kršitve postopka (354. člen ZPP), glede na njeno naravo, pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti. Zaradi tega je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter mu zadevo vrača v novo sojenje v okviru katerega bo potrebno očitano absolutno bistveno kršitev določb ZPP odpraviti in šele nato o zadevi ponovno odločiti.