Up-132/97

12.9.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku preizkusa ustavne pritožbe O. S. J. ob Š. na seji senata dne 12.9.1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba O. S. J. ob Š. zoper Poročilo Republiške volilne komisije o izidu nadomestnih volitev člana Državnega sveta (Uradni list RS, št. 25/97) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.O. S. J. ob Š. (v nadaljevanju: vlagateljica) v ustavni pritožbi navaja, da so bile dne 20. aprila 1997 izvedene nadomestne volitve člana Državnega sveta v 8. volilni enoti (v občinah G. R., L., L., O., R. in S. J.). Na nadomestnih volitvah sta nastopala dva kandidata - prvega je predlagal Občinski svet Občine L., drugega pa Občinski svet Občine S. J. Kandidat Občine L. je dobil večino vseh veljavnih glasov, oddanih v volilni enoti, pri čemer je po navedbah vlagateljice ta kandidat dobil večino le v dveh občinah, njegov protikandidat pa v štirih.

Vlagatelj meni, da bi moral biti v skladu z 21. členom Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 44/92 - v nadaljevanju: ZDSve) izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov v večini občin; da bi se torej volilni izid moral ugotavljati za vsako občino posebej. Meni, da je Republiška volilna komisija s tem, ko je v Poročilu o izidu nadomestnih volitev člana Državnega sveta (Uradni list RS, št. 25/97) na podlagi volilnih izidov ugotovila, da je za člana Državnega sveta izvoljen kandidat Občinskega sveta Občine L. M. S., kršila 21. člen ZDSve ter 9., 14. in 96. člen Ustave.

B.

2.Ustava v 96. členu določa, da je Državni svet zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Ima 40 članov, od tega 22 predstavnikov lokalnih interesov. ZDSve določa v 1. členu, da člane Državnega sveta volijo interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti po volilnih telesih, ki jih tvorijo njihovi izvoljeni predstavniki. Volilna telesa za volitve predstavnikov lokalnih interesov po 11. členu ZDSve sestavljajo člani predstavniškega organa lokalne skupnosti, kadar se člani Državnega sveta volijo v posamezni lokalni skupnosti, oziroma izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti, kadar se člani Državnega sveta volijo v dveh ali več lokalnih skupnostih. V drugem odstavku 38. člena ZDSve je določeno, da se za volitve predstavnikov lokalnih interesov oblikuje največ 22 volilnih enot; volilna enota se oblikuje za območje ene ali več lokalnih skupnosti. Volilne enote določi zakon. Po 39. členu ZDSve sestavljajo volilno telo člani predstavniškega organa lokalne skupnosti (kadar se člani Državnega sveta volijo v volilni enoti, ki obsega območje ene lokalne skupnosti) oziroma izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti (kadar se volilna enota oblikuje na območju dveh ali več lokalnih skupnosti). V slednjem primeru izvolijo predstavnike lokalnih skupnosti v volilnem telesu predstavniški organi lokalnih skupnosti in sicer vsaka lokalna skupnost po enega predstavnika ne glede na število prebivalcev in po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih 5.000 prebivalcev (40. člen ZDSve). Za člane Državnega sveta so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največ glasov (sistem relativne večine); če sta dva ali če je več kandidatov dobilo enako število glasov, odloči žreb (21. člen).

3.Zaradi tega, ker v času prvih volitev članov Državnega sveta še ni bila izoblikovana lokalna samouprava v skladu z Ustavo (glej obrazložitev predloga Zakona o Državnem svetu, Poročevalec Skupščine RS, št. 10/92, str. 14), je v prehodni določbi (66. člen) ZDSve določil, da na prvih volitvah članov Državnega sveta člane tega organa - predstavnike lokalnih interesov volijo volilci v volilnih enotah na neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Zakon o določitvi volilnih enot za volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet (Uradni list RS, št. 48/92) je določil 22 volilnih enot; v vsaki izmed teh volilnih enot je bil izvoljen po en član Državnega sveta - predstavnik lokalnih interesov.

4.Nadomestne volitve se po 4. členu ZDSve opravijo, če članu Državnega sveta preneha mandat pred iztekom mandatne dobe Državnega sveta, razen če je do izteka mandatne dobe Državnega sveta preostalo manj kot šest mesecev. Nadomestne volitve se opravijo v volilni enoti, v kateri je bil izvoljen član Državnega sveta, ki mu je prenehal mandat (drugi odstavek 19. člena Zakona o volitvah v Državni zbor, Uradni list RS, št. 44/92, v zvezi z 10. členom ZDSve).

5.Vlagatelj zatrjuje, da bi bilo potrebno volilne izide ugotavljati tako, da bi se ugotovili za vsako občino posebej, izvoljen pa bi bil tisti kandidat, ki bi dobil večino glasov v večini občin. Takšen način ugotavljanja izidov nima podlage v zakonu. Zastavlja pa se vprašanje, ali bi bilo potrebno nadomestne volitve člana Državnega sveta izvesti tako, kot določata 39. in 40. člen ZDSve - torej tako, da bi se oblikovalo posebno volilno telo, v katero bi občinski sveti izvolili predstavnike v skladu s 40. členom ZDSve. V prid temu stališču govori dejstvo, da je bila v Sloveniji v letu 1994 izvedena reforma lokalne samouprave in da je nastala mreža novih občin kot temeljnih samoupravnih lokalnih skupnosti, tako da je odpadel razlog, ki je vodil zakonodajalca pri posebni ureditvi prvih volitev članov Državnega sveta.

6.Obstajajo pa tudi pravni argumenti za nasprotno stališče - torej za stališče, da je pravno pravilno, da se novi član Državnega sveta izvoli na enak način, kot je bil izvoljen član, ki mu je prenehal mandat. Ker gre zgolj za nadomestne volitve člana Državnega sveta, torej za zapolnitev mesta, ki je s prenehanjem mandata ostalo prazno, je smiselno, da se novi član Državnega sveta izvoli na enak način, kot je bil izvoljen član, ki mu je prenehal mandat.

7.Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94- v nadaljevanju: ZUstS) določa v 50. členu, da lahko ustavno pritožbo vloži vsakdo, ki meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavna pritožba se lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva; pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (51. člen ZUstS).

8.Občina bi morala pred vložitvijo ustavne pritožbe uveljavljati sodno varstvo pred sodiščem, pristojnim za upravne spore (prvi odstavek 157. člena Ustave); pri tem pa se Ustavno sodišče ne spušča v vprašanje, ali je občina za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločitev Republiške volilne komisije, izdano v zvezi z volitvami v Državni svet, sploh legitimirana. Če je legitimirana za to in tudi za vložitev ustavne pritožbe, bi o slednji Ustavno sodišče lahko odločalo pred izčrpanjem upravnega spora samo pod pogoji iz drugega odstavka 51. člena ZUstS, torej le, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi pritožniku lahko sicer nastale težko popravljiva škoda. V obravnavani zadevi gre za zapleteno pravno vprašanje, pri katerem bi bilo treba pretehtati razloge za pravilnost dveh pravnih stališč, tako da zatrjevana kršitev Ustave ni očitna.

9.Ker procesna predpostavka iz 51. člena ZUstS ni izpolnjena, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo, ne da bi se spuščalo v druga procesna vprašanja kot npr., ali je v obravnavani zadevi podana nevarnost nepopravljivih posledic, ali je občina sploh lahko nosilec človekovih pravic in temeljnih svoboščin itd.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: dr. Tone Jerovšek kot predsednik in mag. Matevž Krivic ter dr. Lovro Šturm kot člana.

Predsednik senata

dr. Tone Jerovšek