Jedro

Na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema le tiste stroške postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, strokovna služba za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: BPP) zavrnilo prošnjo tožnika za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v dveh individualnih delovnih sporih, ki se pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani vodita pod opr. št. I Pd 1140/2014 in I Pd 1148/2014. Tožena stranka je 27. 10. 2014 prejela prošnjo tožnika za dodelitev BPP. V ponovljenem postopku je tožena stranka ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Tožena stranka je za potrebe postopka vpogledala v predhodno navedene sodna spisa in ugotovila, da sta obe zadevi že pravnomočno zaključeni. Tožnik BPP ne potrebuje več. Na podlagi 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) pa tožnik tudi sicer ni upravičen do BPP za nazaj. Glede na navedeno je tožena stranka odločila, da tožnik ni upravičen do zaprošene BPP, saj prosi za dodelite BPP za dejanja, ki so bila opravljena še pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi ugovarja, da obseg nagrade v skladu s 14. členom Zakona o Odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT) zajema celotno storitev odvetnika, od prevzema do dokončanja zadeve. Pravica do nagrade nastane že s sprejemom pooblastila odvetnika za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. Tožnika je odvetnik A.A. zastopal v dveh delovnih sporih na podlagi pooblastila z dne 1. 10. 2014. V skladu z dogovorom s tožnikom je vložil dve tožbi. Po vloženi tožbi v zadevi I Pd 1148/2014 je pooblaščenec prejel sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 8. 10. 2014, v katerem je sodišče tožniku naložilo dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Pooblaščenec je vložil predlog za podaljšanje roka, kateremu je sodišče ugodilo. Dopolnitev predloga za oprostitev plačila je pooblaščenec tožnika vložil 27. 10. 2014, torej na dan, ko je tožena stranka prejela tožnikovo prošnjo za pridobitev BPP. Tožnik je bil s sklepom 29. 10. 2014 oproščen plačila sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje. Da postopanje pooblaščenca ni bilo nerazumno, pričajo prejeti ugodilni sklepi Delovnega in socialnega sodišča ter izdani dve zamudni sodbi. Pooblaščenec tožnika je med drugim v okviru obeh delovnih sporov tudi pridobil potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti izdanih zamudnih sodb. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje ter toženi stranki tudi naloži povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema ugotovljeno dejansko stanje v zadevi in navaja, da tožnik ni upravičen do BPP za stroške, ki so nastali pred vložitvijo prošnje za BPP, v skladu z 11. členom ZBPP v povezavi z ZOdvT. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Iz listin upravnega spisa je razvidno, da je med strankama sporno ali je tožena stranka pravilno in zakonito z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v dveh individualnih delovnih sporih, ki se vodita pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani (I Pd 1140/2014 in I Pd 1148/2014). Med strankama ni sporno, da je tožnik predmetno prošnjo za dodelitev BPP vložil 27. 10. 2014. Na podlagi določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja BPP, ki dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. Gre za področni zakon, torej lex specialis, ki ureja postopek in pogoje za dodelitev BPP. Med strankama ni sporno, da je bila tožba v individualnem delovnem sporu I Pd 1140/2014 vložena 1. 10. 2014, v individualnem delovnem sporu I Pd 1148/2014 pa 3. 10. 2014. Torej sta bili obe navedeni tožbi vloženi že pred vložitvijo prošnje za BPP. Zato tudi po presoji sodišča tožnik ni upravičen do dodelitve BPP za nazaj.

Neutemeljeno je tudi tožnikovo sklicevanje na 14. člen ZOdvT, na podlagi katerega nagrada obsega celotno storitev odvetnika, od prevzema do dokončanja zadeve in tudi njegovo sklicevanje na Opombo 3 ZOdvT, na podlagi katere nagrade nastanejo že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek. Med strankama ni sporno, da sta bili tožbi v obeh predhodno navedenih individualnih delovnih sporih vloženi 1. 10. 2014 in 3. 10. 2014. Tožnik tudi sam v tožbi navaja, da ga je odvetnik Jože Hribernik zastopal v dveh delovnih sporih na podlagi pooblastila z dne 1. 10. 2014. Tožnik pa je prošnjo za dodelitev BPP nesporno vložil šele 27. 10. 2014, torej kasneje, po tem ko je njegov pooblaščenec že opravil določena dejanja v omenjenih postopkih (vložil tožbi). Tudi po mnenju sodišča je za plačilo nagrade pooblaščenca v obeh navedenih individualnih delovnih sporih zavezan tožnik sam.

Navedeni odvetnik je bil nesporno, glede na navajanja v tožbi, pooblaščen za zastopanje tožnika v predmetnih dveh delovnih sporih že 1. 10. 2014. V tem upravnem sporu pa je brezpredmetno ugovarjanje tožnika, kaj vse obsega nagrada odvetnika. Gre za vprašanje ali BPP zajema tudi tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali pred dnevom vložitve prošnje za dodelitev BPP. Na tožniku pa je odločitev v kateri fazi postopka bo zaprosil za dodelitev BPP. Na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP pa dodeljena BPP zajema le tiste stroške postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, kot je že to tožniku pravilno pojasnila tudi tožna stranka.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločalo brez glavne obravnave.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.