Jedro

Kazenski postopek je sprožila prosilka kot subsidiarna tožilka. Iz laičnega predloga za kazenski pregon, ki ga je vložila 12. 11. 2012, izhaja opis dejanja, ki ga je tožena stranka že povzela v obrazložitev izpodbijane odločbe. Drugih listin v navedenem spisu kazenske zadeve ni. Sodišče iz teh podatkov ni moglo razbrati pravne kvalifikacije očitanega kaznivega dejanja, ter posledično ni moglo ugotoviti, ali gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na zasebno tožbo. Gre za podatke, ki bodo predstavljali temelj za nadaljnjo uporabo določb V. poglavja ZKP ter v tej zvezi tudi temelj odločitvi o morebitnem obsegu dodeljene BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, št. Bpp 2078/2012 z dne 19. 12. 2012, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Odločitev je utemeljila s podatkom, da je prosilka 13. 11. 2012 vložila prošnjo za dodelitev BPP, za zastopanje v kazenskem postopku zoper A.A. Pojasnila je, da je prosilec v skladu z določbami Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dolžan izkazati, da izpolnjuje finančno materialni kriterij oziroma subjektivni kriterij, ter objektivni kriterij, opredeljen v določbi 24. člena ZBPP. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da želi prosilka dodelitev BPP zaradi kazenskega postopka zoper A.A., zoper katerega je predlagala kazenski pregon zaradi ogrožanja mladoletnih oseb ter psihičnega in fizičnega nasilja. Prosilka je predlog vložila na Okrajnem sodišču v Slovenskih Konjicah, dne 13. 11. 2012, ter v njem navedla, da je A.A. 9. 11. 2012 stopil v objekt na naslovu …, ter nadlegoval in grozil tako prosilki, kot njenim mladoletnim otrokom, zato je prosilkin mož poklical policijo.

Tožena stranka zaprosila za spis na Okrajnem sodišču v Slovenskih Konjicah in ugotovila, da je prosilka 13. 11. 2012 vložila predlog za kazenski pregon zoper A.A. in da se spis vodi pod številko I Kr 6/2012. Kazensko sodišče po prejemu tega predloga ni opravilo še nobenega nadaljnjega dejanja. Ker se v tem spisu nahaja le prosilkin predlog za pregon in sodišče še ni opravilo nobenega drugega dejanja, je prošnja prosilke za dodelitev BPP v tem postopku preuranjena in s tem očitno nerazumna, saj še ni znan nadaljnji potek postopka oziroma kakršnakoli odločitev oziroma dejanje sodišča. Prosilka tako trenutno ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, zato je bilo treba njeno prošnjo zavrniti.

Prosilka v tožbi odločitvi oporeka in pojasnjuje okoliščine, zaradi katerih je morala vložiti predlog za kazenski pregon. Pojasnjuje tudi, da gre za človeka, ki je že bil spoznan za krivega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti in psihičnega maltretiranja mladoletne osebe, pa vkljub vsemu nadaljuje oziroma ponavlja istovrstna kazniva dejanja, njo in njeno družino v vinjenem stanju napada in grozi. Tudi če ji ne bi bila dodeljena BPP, sodišče prosi za pomoč in sicer, da se zahteva poročilo Policije Slovenske Konjice z dne 9. 11. 2012, iz katerega izhaja opis dejanja, ki ga je A.A. storil v njeni hiši, proti njeni družini. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da je prosilkina prošnja za dodelitev BPP preuranjena in s tem očitno nerazumna. Navedena odločitev po presoji sodišča ni pravilna, saj ne temelji na celoviti presoji objektivnega pogoja za dodelitev BPP, kot izhaja iz določbe 24. člena ZBPP. Slednja določba namreč zahteva, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem pa, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh oziroma da ni očitno nerazumna (prva alinea prvega odstavka 24. člena ZBPP). Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh, je določeno v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev glede dodelitve BPP v kazenski zadevi, ki jo Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah vodi pod št. I Kr 6/2012 in iz katere izhaja, da je kazenski postopek sprožila prosilka kot subsidiarna tožilka. Iz laičnega predloga za kazenski pregon, ki ga je prosilka vložila 12. 11. 2012, izhaja opis dejanja, ki ga je tožena stranka že povzela v obrazložitev izpodbijane odločbe. Drugih listin v navedenem spisu kazenske zadeve ni. Tako sodišče iz teh podatkov ni moglo razbrati pravne kvalifikacije A.A. očitanega kaznivega dejanja, ter posledično ni moglo ugotoviti, ali gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na zasebno tožbo. Gre za podatke, ki bodo predstavljali temelj za nadaljnjo uporabo določb V. poglavja Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter v tej zvezi tudi temelj odločitvi o morebitnem obsegu dodeljene BPP. Ker teh podatkov iz listin kazenske zadeve I Kr 6/2012 ni mogoče razbrati, je sodišče presodilo, da mora zato, ker tožena stranka pri ugotavljanju, ali so izpolnjeni pogoji določeni za odobritev BPP v 24. členu ZBPP, zakonske določbe ni uporabila pravilno, oziroma je bila njena odločitev, da prosilkini prošnji ne ugodi preuranjena, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), izpodbijano odločbo odpraviti. Skladno z določbo tretjega odstavka istega člena je treba zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala tožena stranka tožničino prošnjo za dodelitev BPP presoditi ob upoštevanju V. poglavja ZKP ter ugotoviti tudi, v kateri fazi postopka bo tožnica rabila strokovno pomoč dodeljeno v obliki BPP.