Jedro

Višje sodišče na tem mestu še ugotavlja, da glede presežka obdolžencu zaseženega denarja v višini 25,00 EUR, spisovni podatki ne izkazujejo kakršnegakoli dokazovanja lastništva oziroma upravičenca do le-tega, zato za presežek zaseženega denarja nad zneskom 600,00 EUR utemeljeno ni bilo odločeno o odvzemu premoženjske koristi obtožencu iz tega naslova, ker je ugotavljanje okoliščine kdaj stvar nedvomno pripada oškodovancu, dejansko vprašanje, ki v obravnavanem postopku v tem delu ni bilo izrecno obravnavano. Nedvomno pa sta instituta priznanja premoženjskopravnega zahtevka in odvzema premoženjske koristi obtožencu v razmerju medsebojne subsidiarnosti, saj v primeru, ko oškodovanec uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, odvzem premoženjske koristi ni aktualen, razen v presežku uveljavljanega zneska, če je ugotovljeno, da si jo je obtoženec s kaznivim dejanjem tudi dejansko pridobil. Te ugotovitve so narekovale delno ugoditev pritožbi pooblaščenca oškodovanke, do dejanske vrnitve oškodovanke pa bo prišlo v nadaljnjem teku postopka oziroma ob izvršitvi končnih odredb v tej zadevi glede na zanesljivo izkazano upravičenje oškodovanke za vrnitev sredstev v navedeni višini.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku spremeni tako, da se A. A. prizna premoženjskopravni zahtevek v višini 600,00 EUR, ki se izplača iz obtožencu zaseženega denarnega zneska; v preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obtoženega B. B. spoznalo za krivega kaznivega dejanja ropa po prvem odstavku 206. člena Kazenskega zakonika – 1 (KZ-1). Po prvem odstavku 206. člena KZ-1 mu je izreklo kazen eno leto in deset mesecev zapora. V tako izrečeno kazen mu je vštelo v pridržanju in priporu prebit čas od 10. 4. 2022 dalje. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da je obtoženec dolžan plačati ženi pokojnega oškodovanca, A. A., premoženjskopravni zahtevek v višini 600,00 EUR; po četrtem odstavku 95. člena ZKP je obtoženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper navedeno sodbo se je pritožil pooblaščenec oškodovanke zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter pomanjkanja odločbe o odvzemu nezakonito pridobljene premoženjske koristi. Predlagal je ugoditev pritožbi, tako, da Višje sodišče odločitev prvostopenjskega sodišča dopolni ter odpravi pomanjkljivosti; podrejeno ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožnik pravilno ugotavlja, da je že policija obtožencu po prijetju zasegla 625,00 EUR, tolikšen znesek denarja je bil s kazensko ovadbo, ko je bil obtoženec priveden k preiskovalnemu sodniku, tudi predan sodišču v hrambo.

Naveden znesek izhaja iz uradnega zaznamka o ugotovljenih okoliščinah in dejstvih kaznivega dejanja na list. št. 21 in zapisnika o zasegu predmetov na list. št. 22 (400,00 EUR), znesek 225,00 EUR pa je bil najden in zavarovan ob ogledu kraja kaznivega dejanja, kot to izhaja iz zapisnika o ogledu z dne 10. 4. 2022 (list. št. 14 spisa). Prav tako drži, da denar doslej oškodovancu oziroma upravičenki še ni bil vrnjen.

5. Kolikor pritožnik opozarja, da glede na določbo 74. člena KZ-1 nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, je takemu stališču moč le pritrditi. Prav tako, da sodišče obtožencu odvzame premoženjsko korist, kadar ta presega prisojeni premoženjskopravni zahtevek.

Višje sodišče glede na spisovne podatke, predvsem izpovedbo zaslišanega C. C. pred preiskovalnim sodnikom (list. št. 135 do 139) z dne 16. 5. 2022 ugotavlja, da je slednji kot znesek odvzetega mu denarja navajal znesek 600,00 EUR in da je prav tolikšen znesek oškodovanja iz naslova kaznivega dejanja oziroma odvzetega mu denarja navajal tudi v pisno priglašenem premoženjskopravnem zahtevku (list. št. 207) z dne 1. 6. 2022, ko je izrecno navajal, da kot premoženjskopravni zahtevek iz naslova vzetega mu denarja, zahteva 600,00 EUR; iz naslova odškodnine za povzročen strah 100,00 EUR in iz naslova odškodnine za strgano bundo, 100,00 EUR. Po navedenem se izkaže, da je oškodovanec iz naslova vzetega mu denarja dejansko uveljavljal le znesek 600,00 EUR, kar je tudi znesek, ki ga je prvostopenjsko sodišče obtožencu naložilo plačilo kot znesek, ki ga je dolžan plačati ženi pokojnega oškodovanca A. A. 6. Višje sodišče na tem mestu še ugotavlja, da glede presežka obdolžencu zaseženega denarja v višini 25,00 EUR, spisovni podatki ne izkazujejo kakršnegakoli dokazovanja lastništva oziroma upravičenca do le-tega, zato za presežek zaseženega denarja nad zneskom 600,00 EUR utemeljeno ni bilo odločeno o odvzemu premoženjske koristi obtožencu iz tega naslova, ker je ugotavljanje okoliščine kdaj stvar nedvomno pripada oškodovancu, dejansko vprašanje, ki v obravnavanem postopku v tem delu ni bilo izrecno obravnavano. Nedvomno pa sta instituta priznanja premoženjskopravnega zahtevka in odvzema premoženjske koristi obtožencu v razmerju medsebojne subsidiarnosti, saj v primeru, ko oškodovanec uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, odvzem premoženjske koristi ni aktualen, razen v presežku uveljavljanega zneska, če je ugotovljeno, da si jo je obtoženec s kaznivim dejanjem tudi dejansko pridobil. Te ugotovitve so narekovale delno ugoditev pritožbi pooblaščenca oškodovanke, do dejanske vrnitve oškodovanke pa bo prišlo v nadaljnjem teku postopka oziroma ob izvršitvi končnih odredb v tej zadevi glede na zanesljivo izkazano upravičenje oškodovanke za vrnitev sredstev v navedeni višini.

7. Višje sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe v okviru določbe prvega odstavka 383. člena ZKP ni zasledilo kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je ob oceni, da je pritožba pooblaščenca oškodovanke A. A. delno utemeljena, izpodbijano sodbo spremenilo kot izhaja iz izreka te odločbe, v nespremenjenih delih pa potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.