Jedro

Če revizijo vloži oseba, ki nima postulacijske sposobnosti, sodišče zavrže vloženo revizijo kot nedovoljeno.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno prvostopno sodbo je tožeča stranka po direktorju A.A. dne 7.11.2008 vložila revizijo.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi 2. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) lahko dejanja v postopku z izrednim pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, to je sedaj Zakon o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/07-UPB3 in 45/08-ZArbit). Ta pa v 4. odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo veljata določbi 2. odstavka 22. člena ZUS-1 in primerno tudi določba 4. odstavka 86. člena ZPP.

Po 3. odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, tožeča stranka pa je v obravnavani zadevi revizijo vložila po zakonitem zastopniku (direktorju) A.A., pri tem pa ni izkazala in tudi ne navajala, da ima njen direktor opravljen pravniški državni izpit. Upoštevaje pravno mnenje, sprejeto na Občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 26.6.2002, da sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama oziroma jo je vložil njen zakoniti zastopnik, če nista najpozneje v njej izkazala, da imata opravljen pravniški državni izpit, revizijsko sodišče revidenta v obravnavani zadevi tudi ni zavezano pozivati na predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ampak revizijo kot nedovoljeno zavrže na podlagi 89. člena ZUS-1. Takšno odločitev je vrhovno sodišče sprejelo, ne glede na to, da je tožeči stranki v tej zadevi poslalo sklep z dne 14.11.2007, v katerem jo je pozvalo naj predloži dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (pravosodnem izpitu) za svojega zakonitega zastopnika.

Tožeča stranka pa tudi ni ravnala po sklepu, ampak je vrhovnemu sodišču dne 15.11.2007 poslala vlogo z naslovom „dopolnitev revizije“. V tej vlogi, ki jo je podpisal direktor A.A. navaja, da prilaga dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu oziroma pravosodnem izpitu za univerzitetno diplomirano pravnico B.B., ki je pri tožeči stranki zaposlena za nedoločen čas. Ta oseba pa v reviziji ni omenjena kot pooblaščenka tožeče stranke.

Vrhovno sodišče pripominja, da tudi če bi revident v reviziji zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, ob pozivu pa bi priložil potrdilo neke druge osebe, bi sodišče njegovo revizijo zavrglo zaradi postulacijske nesposobnosti vložnika.