14. 9. 2011

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Generalne policijske uprave, Specializirane enote za nadzor prometa, Ljubljana, na seji 14. septembra 2011

sklenilo:

Zahteva za rešitev spora glede pristojnosti med Generalno policijsko upravo, Specializirano enoto za nadzor prometa, in Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu se zavrže.

Obrazložitev

1.Prekrškovni organ, Specializirana enota za nadzor prometa, je kršitelju na podlagi 57. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZP-1) izdal plačilni nalog št. 0000085121452 zaradi storitve prekrška po sedmem odstavku 197. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 58/09 in 36/10 – ZVCP-1). Zoper plačilni nalog je kršitelj vložil zahtevo za sodno varstvo, katero je prekrškovni organ odstopil v reševanje Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu.

2.Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je zahtevo za sodno varstvo z dopisom vrnilo prekrškovnemu organu. Pri tem je navedlo, da bi moral prekrškovni organ izdati plačilni nalog na podlagi 57.a člena ZP-1 in ne 57. člena ZP-1. Prekrškovnemu organu je naložilo, naj izda sklep o popravi plačilnega naloga s pravilnim poukom o pravici do pravnega sredstva. Po izdanem sklepu o popravi plačilnega naloga je kršitelj vložil pritožbo, ki jo je prekrškovni organ ponovno poslal v odločanje sodišču. Sodišče je vloženo pritožbo ponovno zgolj z dopisom vrnilo v odločanje prekrškovnemu organu in pri tem navedlo, da je zoper plačilni nalog po 57.a členu ZP-1 kot pravno sredstvo dovoljen le ugovor, zoper sklep o popravi pomot pa pritožba, odločanje o obeh pravnih sredstvih pa sodi v pristojnost prekrškovnega organa.

3.Prekrškovni organ vlaga zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti, saj meni, da ni pristojen za odločanje o vloženem pravnem sredstvu. Prekrškovni organ še navaja, da je policist prekršek zaznal osebno, zato je tudi pravilno izdal plačilni nalog na podlagi 57. člena ZP-1, zoper katerega je dovoljena zahteva za sodno varstvo, o njej pa odloča sodišče.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.

5.Iz dopisa Okrajnega sodišča je sicer razvidno, da sodišče zavrača pristojnost za odločanje o obravnavani zadevi. Vendar dopisa ni mogoče šteti za sodno odločbo, s katero bi se lahko organ izrekel za nepristojnega za odločanje v zadevi. Ker se sodišče ni izreklo za nepristojno za odločanje o obravnavani zadevi in ni zadevo odstopilo prekrškovnemu organu, Ustavno sodišče ugotavlja, da spor glede pristojnosti še ni mogel nastati. Ustavno sodišče je zahtevo zavrglo, saj niso izpolnjeni procesni pogoji za odločanje o sporu glede pristojnosti.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena v zvezi z 49. členom ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik