Jedro

Priznanih dejstev tožeča stranka ni bila dolžna dokazovati, zato je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotnega pravnega izhodišča, da ni mogoče ugotoviti, na kakšni podlagi tožeča stranka uveljavlja plačilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo pozneje naročenih gradbenih del in več dela v zvezi z dozidavo prizidka in adaptacijo stanovanjske hiše, ker tožeča stranka ni eksaktno navedla, katera dela so bila dodatno naročena in na kaj se nanašata dodatno delo in material. 2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija tožeča stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V obrazložitvi navaja, da sodišče ni izvedlo nobenega predlaganega dokaza, ni zaslišalo pravdnih strank niti ni izvedlo dokazov s postavitvijo izvedenca gradbene stroke. Tožeča stranka je podala jasne navedbe, da je izvajala gradbena dela na objektu, ki je v lasti tožene stranke po njenem naročilu. Ker so se pravdne stranke poznale, so se o delih sproti dogovarjale, zato je na podlagi dogovora s toženo stranko tožeča v objekt vgradila material in delo, ki presega okvire prvotnega dogovora. Sodišče bi moralo ugotoviti, kaj je bil predmet dogovora v zvezi z dodatnimi deli, nato pa s pomočjo izvedenca ta dela vrednostno ovrednotiti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno opozarja, da med pravdnima stranka ni spora o okoliščini, da je tožeča stranka po naročilu tožene opravljala na objektu tudi dodatna dela. V obliki seznama je tožeča stranka naštela pogodbeno dogovorjena dela, količino in vrednost, kot tudi dodatno naročena dela: količino in vrednost. Sodišče je nekritično prezrlo, da je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da je bila predmet pogodbe izgradnja opečnih sten in betonske plošče ter da sta stranki v pogodbi št. 1/2011, ki jo je ugovoru priložila tožena stranka zapisali, da sestavni del pogodbe – tudi ustni dogovor (2. člen), da se bosta izvajalec in investitor sproti dogovarjala o izvedbi gradnje (10. člen) in da bodo vsa dela, ki niso zajeta v pogodbi ali v popisu del, bila naknadno ovrednotena in se bodo obračunala po ceni, za katero se bosta dogovorili pogodbeni stranki (11. člen).

5. Dejstvo je, da je dokazno breme, da so bila naročena dodatna dela, na strani tožeče stranke. Tožeča stranka je za dodatna dela v obliki popisa postavila trditveno podlago in s tem v zvezi predlagala zaslišanje prič in postavitev izvedenca gradbene stroke. Tožena stranka je priznala, da so bila dodatna dela na podlagi dogovora izvedena: omet, drenaža, manjša betonska plošča na vrtu in še nekatere malenkosti. Teh dejstev tožeča stranka ni bila dolžna niti dokazovati, zato je sodišče izhajalo iz zmotnega pravnega izhodišča, da ni mogoče ugotoviti, na kakšni podlagi tožeča stranka uveljavlja plačilo, posledično dejanskega stanja ni ugotavljalo in predlaganih dokazov ni izvedlo. Zato mora pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljaviti (355. člen ZPP) in zadevo vrniti v nov postopek pred sodišče prve stopnje.

6. V ponovljenem postopku naj sodišče upošteva, da sta pogodbeni stranki pogodbeno določili plačilo za delo, ki je razvidno iz popisa del in je sestavni del pogodbe in se znašli v situaciji, v kateri je bilo plačilo za določena dela urejeno s pogodbo, za nekatera dodatna dela, ki jih je tožena stranka nedvomno naročila, pa plačilo ni bilo pogodbeno dogovorjeno. Sodišče mora zato v ponovljenem postopku ob pravilni uporabi materialnega prava predvsem ugotoviti, za katera dela je bilo plačilo pogodbeno določeno in katera so bila naknadno naročena dela ter kakšen je bil dogovor za plačilo tega dela. Upoštevati mora tudi določilo 11. člena pogodbe, iz katerega sledi, da se bodo vsa dela, ki niso navedena v popisu del in količine, ki presegajo popis dodatno zaračunala.

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).