Jedro

Pravni interes mora biti podan ves čas postopka, tako ob vložitvi pritožbe, kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izvršbo zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnin, dovoljeno s sklepom z dne 15. 3. 2021, odložilo za čas treh mesecev od izdaje sklepa.

2. Sklep s pravočasno pritožbo izpodbija upnik in uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in predlog za odlog izvršbe zavrne kot neutemeljen.

Izpostavlja, da dolžnik sploh ni predlagal odloga izvršbe, ampak le preklic deložacije. Upnik je na dolžnikov predlog odgovoril z vlogo, v kateri je pojasnil, da se s predlogom dolžnika za odlog izvršbe ne strinja. Pojasnil je, da je predlog za odlog izvršbe neutemeljen in neobrazložen; dolžnik k predlogu ni predložil nobenih dokazil, ki bi utemeljevali njegov predlog, prav tako pa ni podal nobenih relevantnih podatkov, ki bi predlog upravičevali. Sodišče je vse navedeno ugotovilo, nato pa navedlo, da bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika kot pa upnika. Predmetna izvršba je v teku več kot dve leti, dolžnik je seznanjen s pravnimi posledicami predmetnega postopka in v vsem tem času ni pristopil k ureditvi problematike v stanovanju na način, da bi iz njega odstranil odvečen papir, kar predstavlja življenjsko ogrožajočo situacijo tako za samega dolžnika, kot za sostanovalce večstanovanjske stavbe. Upnik je sodišču sporočil, da se s predlogom za odlog izvršbe ne strinja. Kot v poročilu navaja CSD, dolžnik v stanovanju kopiči ogromne količine časopisnega papirja, kateri je dobesedno razmetan po celotnem stanovanju, tako da je onemogočena normalna uporaba in predstavlja neposredno nevarnost. Upnik je navedel, da vztraja pri izvršbi z izročitvijo in izpraznitvijo nepremičnine, saj si nikakor ne želi, da bi prišlo do kakšne življenjsko ogrožajoče situacije bodisi za dolžnika bodisi za ostale sostanovalce. Sodišče je samoiniciativno izvršbo dodatno odložilo. Glede na to, da dolžnik nima interesa po ureditvi zadeve, ni pričakovati, da se bo situacija spremenila na bolje. Upnik je pojasnil, da mu dolžnik iz naslova neplačane najemnine in obratovalnih stroškov dolguje več tisoč evrov. Meni, da sodišče za odločitev ni imelo nobenega razloga, ravno nasprotno, vsi zbrani dokazi v spisu nakazujejo, da bi bilo potrebo sklep o izvršbi nemudoma realizirati na način, da se izvede deložacija dolžnika in prepreči nastajanje dodatne škode (povečevanje dolga iz naslova neplačane najemnine), kot tudi nastanek dodatne nevarnosti zaradi nakopičenega papirja. Sodišče je tudi spregledalo, da je upnik v letu 2022 večkrat predlagal odlog deložacije, vendar dolžnik ni spremenil ničesar, niti ni pospravil stanovanja niti poplačal dolga. Oboje se samo stopnjuje. Upnik priglaša stroške.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožba med drugim nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo.

5. Osnovna predpostavka vsake pritožbe je pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Ta je podan le tedaj, če je s pritožbo mogoče doseči za pritožnika ugodnejšo rešitev. Pravni interes mora biti podan ves čas postopka, tako ob vložitvi pritožbe, kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.1

6. V obravnavanem primeru je bil v času vložitve pritožbe pravni interes upnika podan, saj je sodišče s tem, ko je izvršbo odložilo za čas treh mesecev od izdaje izpodbijanega sklepa, izdalo zanj neugodno odločbo. Vendar pa je treba upoštevati, da je ta rok ob odločanju o pritožbi že potekel. Tudi če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, upniku to ne bi moglo prinesti konkretne in neposredne pravne koristi, saj je čas, za katerega je bila izvršba odložena, do trenutka odločanja o pritožbi zoper sklep o odlogu že potekel. S potekom tega obdobja pa je tudi pravni interes upnika za pritožbo proti taki odločitvi prenehal, saj upnik ugodnejše odločitve ne more več doseči. 7. Pravni položaj upnika se z odločitvijo sodišča druge stopnje ne more izboljšati, zato ta za pritožbo nima pravnega interesa in jo je bilo treba zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 343. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Ker je bila pritožba zavržena kot nedovoljena, stroški pritožbe ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov, zato jih krije upnik sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, tretja knjiga, str. 361.