22. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Milana Prpiča iz Ljubljane na seji dne 22. aprila 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 62. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 popr., 51/98, 28/99, 39/99, 39/2000, 56/01, 64/01, 78/01 popr. in 56/02), drugega odstavka 14. člena Zakona o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 16/92, 13/93, 42/93, 18/94 in 39/96), ter 2. člena, drugega odstavka 5. člena, četrte alineje 6. člena in prvega odstavka 20. člena Pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 39/92) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik v več vlogah izpodbija določbe 2. člena, drugega odstavka 5. člena, četrte alineje 6. člena in prvega odstavka 20. člena Pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (v nadaljevanju Pravilnik), drugi odstavek 14. člena Zakona o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih (v nadaljevanju ZPDJVZ) in 62. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.

Pobudnik navaja, da je upokojeni učitelj, po izobrazbi univ. dipl. inž. kemije, s pedagoško andragoško izobrazbo in strokovnim izpitom, s 16 leti inženirskih izkušenj in 20 leti pedagoških.

2.Upokojil se je konec leta 1997. Po stališču pobudnika so izpodbijani predpisi pri napredovanju v nazive in posledično pri določanju višine plače uvedli razlikovanje med učitelji glede na njihovo strokovno izobrazbo, glede na to, katero delo se všteva v delovno dobo, kot pogoj za napredovanje v naziv, saj Pravilnik kot pogoj za napredovanje upošteva le delovno dobo v določeni višini, pridobljeni z delom v vzgoji in izobraževanju in glede na vsebino "drugega strokovnega dela", ki se upošteva pri napredovanju v nazive. Ker naj ne bi imel ustrezne izobrazbe, ustreznih delovnih izkušenj ter ustreznega "drugega strokovnega dela", ni napredoval ter ni dobil ustrezne plače. Meni, da je izpodbijana ureditev retroaktivna, zato naj bi predstavljala kršitev 155. člena Ustave (prepoved povratne veljave pravnih aktov), 14. člena Ustave (enakost pred zakonom) ter 23. člena Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah iz leta 1948, ki določa, da ima vsakdo, brez kakršnekoli diskriminacije, pravico do enakega plačila za enako delo. Pri utemeljevanju zatrjevanih kršitev se pobudnik sklicuje tudi na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-91/97 z dne 1. 2. 2001 (Uradni list RS, št. 19/01 in OdlUS X, 16). Meni tudi, da je treba spremeniti Pravilnik glede napredovanja učiteljev, ki nimajo ustrezne izobrazbe in višine plače učiteljev brez naziva ter daje predloge zanj.

B. - I.

3.Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo Ustavno sodišče ni pristojno za presojo ustavnosti in zakonitosti določb kolektivnih pogodb. To stališče je Ustavno sodišče podrobneje obrazložilo že v sklepu št. U-I-220/94 z dne 6. 2. 1997 (OdlUS VI,15), v katerem je ugotovilo, da so po določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - ZDSS) za odločanje o skladnosti kolektivnih pogodb z zakonom pristojna delovna sodišča v kolektivnih delovnih sporih. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za presojo ustavnosti oziroma zakonitosti določb kolektivne pogodbe tudi v tej zadevi zavrglo.

B. - II.

4.Pobudnik izpodbija drugi odstavek 14. člena ZPDJVZ, ki določa, da delavcu, ki nima strokovne izobrazbe, določene z zakonom, vzgojnoizobraževalnim programom ali splošnim aktom za delovno mesto, na katero je razporejen, pripada 90 % osnovne plače, določene za to delovno mesto, ter določbe 2. člena, drugega odstavka 5. člena, četrte alineje 6. člena in prvega odstavka 20. člena Pravilnika. Drugi odstavek 5. člena ter četrta alineja 6. člena Pravilnika sta bila spremenjena s Pravilnikom o spremembah pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 54/93), 2. člen Pravilnika pa je bil razveljavljen s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 41/94). Pobudnik izpodbija tudi prvi odstavek 20. člena Pravilnika, ki določa, da pedagoški oziroma drug strokovni delavec, ki je do uveljavitve tega pravilnika dopolnil najmanj 10 let dela v vzgoji in izobraževanju in je opravil strokovni izpit, lahko do 31. 8. 1994 napreduje v naziv svetovalec ne glede na določbo prve alineje 6. člena tega pravilnika. Prva alineja 6. člena pa je določala, da lahko v naziv svetovalec napreduje, kdor je imel naziv mentor najmanj 5 let. Člen 20 Pravilnika je uvrščen med prehodne in končne določbe Pravilnika in je omogočal napredovanje v naziv svetovalec pod navedenimi pogoji v obdobju od uveljavitve Pravilnika do 31. 8. 1994. Izpodbijana določba je sicer še vedno v veljavi, dejansko pa napredovanje na njeni podlagi od 1. 9. 1994 ni več mogoče.

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavnega sodišča neposreden in konkreten. Podan mora biti tako v času vložitve pobude kot tudi v času odločanja Ustavnega sodišča. Ugoditev predlogu mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

6.Ustavno sodišče lahko zakonsko določbo razveljavi.

Razveljavljena zakonska določba se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS).

Protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, Ustavno sodišče odpravi ali razveljavi (45. člen ZUstS). Če je predpis pred ali med postopkom prenehal veljati, niso pa bile odpravljene posledice neustavnosti, lahko Ustavno sodišče ugotovi, da ni bil v skladu z Ustavo oziroma z Ustavo in z zakonom. Pri podzakonskih predpisih Ustavno sodišče odloči, ali ima njegova ugotovitev učinek odprave ali razveljavitve (47. člen ZUstS).

7.Razveljavitev (oziroma učinek razveljavitve) izpodbijanih predpisov v obravnavanem primeru na položaj pobudnika ne more vplivati, razveljavitev bi namreč začela učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi (43. člen ZUstS). Morebitna razveljavitev izpodbijane določbe bi namreč posledično učinkovala le na postopke, ki še niso pravnomočno končani oziroma v katerih ima pobudnik še možnost vložiti izredna pravna sredstva oziroma ustavno pritožbo, teh pa pobudnik ni izkazal, saj iz njegovih navedb izhaja, da je sprožil postopke pred sodišči le v zvezi s kolektivno pogodbo.

8.ZUstS sicer omogoča tudi odpravo škodljivih posledic, ki posamezniku nastanejo na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa (46. člen ZUstS). Vendar je odpravo posledic mogoče zahtevati le, če od vročitve posamičnega akta (izdanega na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa) oziroma od nastanka posledic pa do vložitve pobude ni preteklo več kot eno leto (drugi in tretji odstavek 46. člena ZUstS). Iz pobude ter drugih vlog pobudnika izhaja, da se je upokojil leta 1997. Pobudnik je pobudo vložil dne 22. 1. 2002, torej očitno po preteku enega leta od zatrjevanega nastanka posledic.

9.Po navedenem pobudnik ni izkazal, da bi morebitna ugoditev njegovi pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Ker torej pobudnik ni izkazal pravnega interesa, je Ustavno sodišče njegovo pobudo tudi v tem delu zavrglo.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Podpredsednik dr. Janez Čebulj