Jedro

Sodišče je pravilno odločilo in pojasnilo, da bi morala tožnica predlog za oprostitev plačila sodne takse podati vsaj do izteka roka za plačilo sodne takse, ki ji je bil za obe dolgovani taksi na njen predlog podaljšan za dvanajst oz. deset mesecev.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II. Pritožnica naj sama krije stroške svoje prve pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s prvim sklepom zavrglo tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek, ker je bil podan prepozno, po izteku roka za plačilo takse, ki je bil na njen predlog podaljšan za deset mesecev.

2. Zoper sklep se tožnica pritožuje in navaja, da je bilo res ugodeno njenemu predlogu za odlog plačila takse, vendar pa je prvič sedaj podala predlog za takso oprostitev, kar po njenem mnenju lahko stori vedno ob nastopu določenih okoliščin. Poleg tega pa opozarja, da je pritožbo zoper sodbo umaknila in bi ji moralo sodišče že zato znižati njeno obveznost za dve tretjini. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in se je oprosti plačila takse, ali pa naj se ji omogoči nadaljnji dvanajst mesečni odlog plačila.

3. Z drugim sklepom je sodišče iz povsem enakega razloga zavrglo tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje z dne 26. 4. 2017; ugodilo je njenemu predlogu za odlog plačila, predlog za oprostitev pa je bil podan prepozno, po izteku (odloženega) roka za plačilo takse.

4. Tožnica se pritožuje tudi zoper ta sklep. Navaja, da je celoten postopek posledica goljufije na njeno škodo ter da je v zelo slabi finančni situaciji, da nima sredstev za plačilo, njeno stanje se je še poslabšalo. Meni, da je predlog podala pravočasno.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje sta pravilna in zakonita. Sodišče je pravilno odločilo in pojasnilo, da bi morala tožnica predlog za oprostitev plačila sodne takse podati vsaj do izteka roka za plačilo sodne takse, ki ji je bil za obe dolgovani taksi na njen predlog podaljšan za dvanajst oz. deset mesecev. Prvostopenjsko sodišče je ustrezno pojasnilo, na podlagi katerega zakonskega določila je tako (13. in 5. čl. čl. Zakona o sodnih taksah; ZST-1), takšna pa je tudi ustaljena sodna praksa. Pritožnica temu obrazloženo ne nasprotuje in ne navaja, da podlagi česa meni, da lahko predlog za oprostitev plačila sodnih taks poda kadarkoli oz. ne obrazloži, zakaj šteje, da je predlog (po drugem sklepu) podala pravočasno.

7. Na navedeno tudi v ničemer ne more vplivati (sicer tudi pavšalno in dokazno nepodprto) sklicevanje na slabo finančno stanje, niti razlog za tek tega pravdnega postopka. O podaljšanju roka oz. o odlogu je torej že bilo odločeno, zato nov tak predlog tudi ni dopusten. O zmanjšanju takse obveznosti za pritožbeni postopek zaradi umika pritožbe pa bo na tožničin odločalo sodišče prve stopnje.

8. Pritožbi je bilo zato treba zavrniti, s stroškovno zahtevo pritožbe zoper prvi sklep vret, in potrditi oba sklepa sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku).