Jedro

V obravnavani zadevi je sporno, ali je šteti energente za pogon transporterja traktorjev, transporterja rezervnih delov, mehanične delavnice, transporterja goriva in gozdnih kamionov šteti kot energente, ki se porabijo za pogon gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji). Glede na vsebino 9. odstavka 54. člena ZTro je navedeno olajšavo tolmačiti restriktivno, tako, da se nanaša le na traktorje in drugo kmetijsko in gozdno mehanizacijo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

: Z izpodbijanima odločbama je prvostopni organ odločil, da je tožnik upravičen do vračila trošarine za 16.497,32 litrov in 17.709,18 litrov energentov, ki so bili porabljeni za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije v mesecu februarju in marcu 2006 (točki 1 izreka), v točki 2 izreka pa zavrnil njegov zahtevek za vračilo trošarine za mineralna olja, porabljena v mesecih februar in marec 2006 za pogon transporterja traktorjev, transporterja rezervnih delov, mehanične delavnice, transporterja goriva in gozdnih kamionov. V obrazložitvi se sklicuje na 9. odstavek 54. člena Zakona o trošarini (Uradni list RS, št. 103/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZTro), po katerem imajo kupci za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji) pravico do vračila trošarine v višini 50 % trošarine, ki je predpisana za pogonski namen ter določbe izvedbenega predpisa Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (Uradni list RS, št. 10/06, dalje Pravilnik). Tožnik je po 5. členu Pravilnika dne 24. 3. in 24. 4. 2006 vložil na predpisanem obrazcu TRro-B zahtevek za vračilo trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, iz katerega je razvidno, da v letu 2006 obdeluje 30.120,00 ha gozda, za kar je v letu 2006 skladno s 3. odstavkom 2. člena Pravilnika upravičen do vračila trošarine za dejansko porabljeno gorivo, največ do normativne porabe 451.800 litrov. Za mesec februar znaša količina porabljenega goriva, za katero je tožnik zahteval vračilo trošarine 53.922,05 litrov za februar oz. za marec 56.641,50 litrov. Vlogo je dopolnil s seznamom gozdarske mehanizacije, porabe goriva za navedena meseca ter seznam gozdarskih kamionov. Smiselno določbam Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02, dalje SKD) sodi gozdarstvo v področje A) SKD, transportna dejavnost pa v področje I) SKD, zato tožnik ni upravičen do vračila 1.356.216,08 SIT trošarine za 37.424,73 litrov energentov, porabljenih v mesecu februarju 2006 za pogon vozil za prevoz blaga, s katerimi se je opravljala transportna dejavnost oz. 1.410.848,88 SIT za 38.932,32 litrov energentov v mesecu marcu 2006. Po mnenju prvostopnega organa je upravičen le do vračila 50 % trošarine za 16.497,32 litrov energentov, porabljenih za pogon motornih žag, gozdnih traktorjev, stroja za sečnjo in viličarjev za nakladanje in razkladanje v mesecu februarju oz. za 17.709,18 litrov energentov, porabljenih v marcu 2006. Tožena stranka, ki je združila oba pritožbena postopka, se z odločitvijo prvostopnega organa strinja. Iz mesečnega seznama gozdarske mehanizacije je razvidno, da je tožnik uveljavljal pravico do povračila za greder, transporter traktorjev, transporter rezervnih delov, gozdarske kamione, mehanično delavnico, motorne žage, gozdarske traktorje, transporter goriva, specialni transporter lesa, stroj za sečnjo in viličarje za nakladanje in razkladanje. Prvostopni organ je zahtevka presojal po 9. odstavku 54. člena ZTro ter tožniku utemeljeno v celoti priznal povračila za energente za pogon grederja, motornih žag, gozdarskih traktorjev, specialni transporter lesa, stroj za sečnjo ter za viličarje za nakladanje in razkladanje, zavrnil pa zahtevek za energente za pogon transporterja traktorjev, transporterja rezervnih delov, gozdarske kamione, mehanično delavnico in transporter goriva, ki tudi po mnenju pritožbenega organa ne sodijo med gozdarsko mehanizacijo, za pogon katere daje navedena določba pravico do uveljavljanja plačila 50 % trošarine, ki je predpisana za pogonski namen. Pritožbeni organ se z ugotovitvami tožnika, da niti ZTro niti izvedbeni predpis, ne opredelita pojma gozdarske mehanizacije, strinja. Po mnenju pritožbenega organa pa zakon izrecno opredeli, da se med gozdarsko mehanizacijo vključujejo samo traktorji. Tudi ni mogoče pojma gozdarske mehanizacije presojati s pomočjo standardne klasifikacije dejavnosti, saj ZTro na uporabo te klasifikacije ne napotuje, kakor tudi ne na uporabo Zakona o varnosti cestnega prometa, na kar se sklicuje tožnik, ko pravi, da je vožnjo specializiranega gozdarskega kamiona pri opravljanju gozdarske dejavnosti presojati kot gospodarsko vožnjo delovnega stroja. Četudi strokovne organizacije štejejo specialni gozdarski kamion za gozdarsko mehanizacijo, to ne spreminja ZTro, po kateri se med gozdarsko mehanizacijo vključeni samo traktorji, ne pa tudi gozdarski kamioni, v čemer tudi ni nobenega razlikovanja glede na definicijo kmetijske mehanizacije, kar skuša uveljavljati tožnik, saj se tudi med to mehanizacijo štejejo samo traktorji, ne pa tudi kamioni. Po mnenju pritožbenega organa je dejansko stanje pravilno ugotovljeno in materialni predpis ni bil kršen. Zahtevo za povračilo stroškov postopka pa je pritožbeni organ zavrnil na podlagi 2. odstavka 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, dalje ZUP).

Tožnik je vložil tožbo, v kateri navaja, da je med strankama sporna interpretacija določbe 54. člena ZTro, ki jo citira in od katerega je odvisna pravica do vračila trošarine. Kaj je gozdarska mehanizacija je treba interpretirati s pomočjo vseh razpoložljivih določb pravnega reda. Strokovne institucije s področja gozdarske stroke štejejo specialni gozdarski kamion za gozdarsko mehanizacijo, ki je namenjena manipulaciji s hlodovino v gozdu za opravljanje ene od tehnoloških operacij pri spravilu lesa po gozdu in iz gozda, ki so prirejeni za vožnjo po gozdu in opremljeni s specialnimi stroji za nakladanje in razkladanje lesa, ter ker se prevoz časovno pretežno odvija po gozdu in nekategoriziranih gozdnih cestah, zato ne gre za transportno dejavnost v cestnem prometu, temveč za gozdarsko dejavnost. Gozdarski kamion ni namenjen za cestni promet, saj je tehnološko nerentabilen in se hlodovina v cestnem prometu prevaža z drugačnimi tovornimi vozili, ki niso uporabna v gozdu, zato je treba vožnjo specialnega gozdarskega kamiona pri opravljanju gozdarske dejavnosti presojati kot gospodarsko vožnjo delovnega stroja ali prevoza tovora v kmetijski/gozdarski dejavnosti, ki se opravlja na kratkih razdaljah, kot to opredeljuje Zakon o varnosti cestnega prometa (69. točka 23. člena), ne pa s pomočjo SKD. Sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi odloči, da je tožnik upravičen do vračila zneska trošarine oz. podrejeno odločbo prvostopnega organa v 2. točki odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe, ker so enake pritožbenim, iz razlogov, ki so navedeni v obeh določbah ter predlaga sodišču, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je odločitev obeh organov pravilna in zakonita, sodišče se z razlogi strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - Uradni list RS, št. 105/06, dalje ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja: Pri vračilu trošarine po ZTro je glede opredelitve pojmov potrebno upoštevati vsebino, ki jo daje navedeni predpis, saj ta ne napotuje na direktno uporabo SKD niti ne na druge zakone, zato uporaba Zakona o varnosti cestnega prometa ne pride v poštev. Določba 9. točke 54. člena ZTro določa, da imajo kupci, za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji), pravico do vračila trošarine v višini 50 % trošarine, ki je predpisana za pogonski namen, s tem, da količine, na katere se nanaša pravica do vračila plačane trošarine, način vračila trošarine, carinski organ, pristojen za vračilo, roke za predložitev zahtevka, roke za vračilo trošarine, ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati kupec energentov iz navedenega odstavka, predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V tem smislu je izdan izvedbeni akt Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki se nanj pravilno sklicujeta oba organa in ki določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati kupec energentov, porabljenih za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (v nadaljnjem besedilu: gorivo), da pridobi pravico do vračila trošarine v skladu z 9. odstavkom 54. člena ZTro. V zadevi sami kriteriji za vračilo in določbe glede načina vračila, kakor tudi rokov za vračilo, niso sporni. V obravnavani zadevi je sporno ali je šteti energente za pogon transporterja traktorjev, transporterja rezervnih delov, mehanične delavnice, transporterja goriva in gozdnih kamionov šteti kot energente, ki se porabijo za pogon gozdarske mehanizacije (vključno s traktorji) v smislu 54. člena ZTro. Sodišče se z razlogi prvostopnega in pritožbenega organa strinja in kolikor so tožbeni ugovori enaki pritožbenim, jih iz istih razlogov kot pritožbeni organ zavrača tudi sodišče. Kriterijev za vsebino, kaj sodi v pojem gozdarske mehanizacije po ZTro po mnenju sodišča tudi ni iskati v okviru razlage strokovnih institucij glede uporabe t. i. „gozdarskega kamiona“, kot zmotno meni tožnik. V kolikor bi zakonodajalec v navedene ugodnosti želel vključiti tudi energente za pogon kamionov, bi to nedvomno tudi navedel, česar pa ni storil. Zato je glede na vsebino 9. odstavka 54. člena ZTro navedeno olajšavo tolmačiti restriktivno, tako, da se ta olajšava nanaša le na traktorje in drugo kmetijsko in gozdno mehanizacijo (enako izhaja tudi iz Poročevalca št. 30 z dne 8. maja 1998). Iz seznama gozdarske mehanizacije in porabe goriva je razvidno, da je tožnik porabil gorivo tudi za pogon transporterja traktorjev, transporterja rezervnih delov, mehanično delavnico, transporterja goriva, gozdnih kamionov, na kar pa se tovrstna tovrstna olajšava v sistemu vračila plačane trošarine v višini 50 %, ne nanaša. Ker je po povedanem odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1, saj dejansko stanje, ki je relevantno za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno, sporna je pravna razlaga, za katero rešitev pa sama glavna obravnava ne bi v ničemer doprinesla.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.