Jedro

Sodišče prve stopnje je nepravilno štelo, da je dolžnica v celoti obrazloženo in s tem utemeljeno ugovarjala sklepu o izvršbi.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovor proti sklepu o izvršbi, opr. št. Ig 2001/00254-2 z dne 13.03.2001, zavrne glede glavnice v znesku 5.094.246,56 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 06.03.2001 do plačila in glede izvršilnih stroškov v znesku 130.764,44 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.03.2001 do plačila ter se sklep o izvršbi v tem delu potrdi. 2. V preostalem delu (glede glavnice v znesku 51.675,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 06.03.2001 do plačila) se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. 3. Dolžnica mora upniku povrniti stroške pritožbe v znesku 126.983,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.08.2001 do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti razveljavilo sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) v 2. tč. izreka ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku. V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da dolžnica za svoje ugovorne trditve ni predložila ustreznih dokazov v smislu 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišče prve stopnje naj bi tudi kršilo pravila izvršilnega postopka, saj upniku ni vročilo ugovora v odgovor. Priglasil je stroške. Pritožba je delno utemeljena. Pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo poslati upniku ugovor v odgovor, ni utemeljena. Vročanje ugovora upniku v odgovor, kadar gre za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, namreč v ZIZ ni predvideno. Postopek z ugovorom proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine je posebej urejen v 61. in 62. čl. ZIZ; ostale določbe četrtega poglavja ZIZ (tako tudi 57. čl., ki določa vročanje ugovora upniku v odgovor), ki se nanašajo na ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi (na podlagi izvršilnega naslova), pa veljajo le, če se določbi 61. in 62. čl. na njih izrecno sklicujeta. Po 2. odst. 53. čl. v zvezi s 1. odst. 61. čl. ZIZ mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze; sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Dolžnica je v ugovoru (redna št. 3) navedla, da bi moral imeti račun št. 8256 v znesku 2.557.333,67 SIT (priloga A15) pravilen datum zapadlosti dne 14.01.2001 (in ne 01.01.2001, kot izhaja iz računa). Upnik naj bi zato neutemeljeno izterjeval zakonske zamudne obresti že od 01.01.2001 dalje. V dokaz svoji trditvi je predložila gradbeno pogodbo št. 601-99/025 z dne 30.03.1999 (priloga B4), s katero sta se stranki v 4. členu dogovorili za plačilo računov v 15 dneh po njihovi izstavitvi (predmetni račun pa je bil izstavljen dne 29.12.2000). Zato je ugovor dolžnice glede glavnice v znesku 51.675,40 SIT (tj. zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.557.333,67 SIT od 01.01.2001 do 31.01.2001 - priloga A2) ter pripadajočih zakonskih zamudnih obresti od 06.03.2001 do plačila obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. V tem delu pritožba upnika ni utemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in izpodbijani sklep na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ potrditi (gl. 2. tč. izreka). Glede preostalega dela terjatve pa ugovora ni mogoče šteti za utemeljenega. Ugovorne trditve glede upnikovih zamud in dogovorov o podaljšanju plačilnih rokov so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnica ni navedla, glede katerih del in po katerih računih naj bi upnik zamujal, in tudi ne, za katere račune naj bi bilo dogovorjeno kasnejše plačilo. Presplošna je tudi ugovorna navedba glede uveljavljane pogodbene kazni, da bi jo bilo mogoče šteti za izjavo o pobotu po 1. odst. 337. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Zato je bilo treba upnikovi pritožbi v tem delu ugoditi in izpodbijani sklep na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ spremeniti tako, da se ugovor dolžnice v neobrazloženem delu zavrne ter da se sklep o izvršbi v tem delu potrdi (gl. 1. tč. izreka). Čeprav je dolžnica z ugovorom delno uspela, pa ostaja odločitev o stroških izvršilnega postopka na prvi stopnji enaka. Sklep o izvršbi je bil namreč razveljavljen samo v sorazmerno majhnem delu in to ni vplivalo na odmero izvršilnih stroškov (3. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 2. odst. 165. čl. in 1. odst. 154. čl. ZPP, oba v zvezi s 15. čl. ZIZ. Dolžnica mora upniku povrniti 126.983,00 SIT stroškov za pritožbo, kar ob vrednosti spornega predmeta 5.094.246,56 (5.145.921,96 - 51.675,40) SIT predstavljajo naslednji potrebni stroški (5. odst. 38. čl. ZIZ): - za sestavo pritožbe v višini 700 točk (5. tč. tar. št. 21 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT)), kar ob vrednosti točke 90,00 SIT na dan odločanja znaša 63.000,00 SIT, - za poročilo stranki v višini 10 točk (po tar. št. 33/4 OT), kar ob vrednosti točke 90,00 SIT na dan odločanja znaša 900 SIT, - za 19% davek na dodano vrednost (od odvetniških storitev) v znesku 12.141,00 SIT ter - za sodno takso za pritožbo v znesku 50.942,00 SIT (tar. št. 1/1 v zv. s tar. št. 3/2 Zakona o sodnih taksah).