Jedro

Predlog se zavrže.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotni udeleženec postavi pod skrbništvo (točka I. izreka), za skrbnika imenovalo CSD Severna Primorska (točka II. izreka), določilo, da mora vestno in skrbno zastopati nasprotnega udeleženca, upravljati z njegovim premoženjem, skrbeti za njegovo osebnost, koristi in pravice ter opredelilo obseg izvajanja skrbništva (točka III. izreka), mu odvzelo pasivno volilno pravico (točka IV. izreka in odločilo o stroških postopka (točka V. Izreka). Zoper sklep so se v skupni pritožbi pritožili nasprotni udeleženec ter njegova mati in brat (A. A.), sodišče druge stopnje pa je njihovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2. Predlagatelj A. A. je zoper v uvodu naveden sklep pritožbenega sodišča vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja, da je bilo s postavitvijo njegovega brata - nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, le-temu onemogočeno, da bi vložil izredno pravno sredstvo. Sodišče prve stopnje predlagatelju neutemeljeno ni priznalo statusa udeleženca v postopku. Ta status mu je bil priznan šele v pritožbenem postopku, kar pa je prepozno, saj bi mu morala biti udeležba priznana že na prvi stopnji. Pravni interes ožjih družinskih članov je v tem, da stremijo k največji uveljavitvi pravic in interesov bližnje osebe, ki tega (v celoti) ne zmorejo same. Nepriznanje statusa materialnega udeleženca predlagatelju ter neupoštevanje njegovih predlogov in dokazov pomeni tudi kršitev pravice do izjave. V pritožbi zoper sklep so pritožniki zatrjevali, da je na prvi stopnji prišlo do kršitve pravice do izjave, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do izjav o nasilju in očitkov, da CSD Severna Primorska ni primerna za prevzem skrbništva, opozorili so na nepravilno pisanje zapisnika, ravno tako sodišče ni obrazložilo neizvedbe predlaganega dokaza zaslišanja policistov ter vpogleda v dokazno gradivo, ki se hrani pri državnem tožilstvu. Sklepa sodišča druge stopnje se ne da preizkusiti, kar pomeni, da je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi če zanemarimo vse postopkovne kršitve, pa je materialnopravno zmotna odločitev, da se nasprotnega udeleženca postavi pod skrbništvo. Izrek je popolnoma nedoločen oziroma nedoločljiv, s tem pa je CSD prepuščeno, da po lastni presoji določa pravne posle, ki jih nasprotni udeleženec lahko opravlja. V resnici mu je poslovna sposobnost popolnoma odvzeta. Poleg mnenja strokovnjaka o razsodnosti osebe, ki se namerava postaviti pod skrbništvo, mora biti takšen ukrep tudi sorazmeren. Pravne presoje sodišče sodišče prve stopnje sploh ni opravilo, temveč je zgolj prepisalo ugotovitve izvedenca.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Vsakdo, ki v sodnem postopku zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, čeprav z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še pred tem pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Predlagatelj oziroma revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovemu predlogu oziroma reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Revident tako nima pravnega interesa, če se njegov položaj, tudi če z revizijo uspe, ne more izboljšati. Enako velja tudi za predlagatelja, ki nima interesa niti za predlog za dopustitev revizije, če je že iz njega in priloženih aktov razvidno, da si z uspehom v sicer dopuščeni reviziji ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja.

5. Udeležbo v nepravdnih postopkih urejata 21. in 22. člen ZNP-1; posebej v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa še 57. in 58. člen ZNP-1. Formalna udeleženca tega postopka sta lahko predlagatelj (to je lahko ena od oseb oziroma organov iz 57. člena ZNP-1) in oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec). Tu gre celo za postopek, ki ga je sodišče pričelo po uradni dolžnosti. Zakonita udeleženca postopka sta center za socialno delo in začasni skrbnik osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, če je postavljen v skladu z DZ. Subjekt postopka v materialnem smislu oz. materialni udeleženec postopka v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa je le oseba, ki se jo postavlja pod skrbništvo.1 Vsi drugi so v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo lahko le formalni ali zakoniti udeleženci postopka.

6. Predlagatelj ni formalni udeleženec, saj predloga ni vložil; prav tako ni zakoniti udeleženec v smislu 58. člena ZNP-1. Njegova udeležba bi bila torej po splošni določbi 21. v zvezi z 22. členom ZNP-1 dopustna, če bi izdana odločba utegnila prizadeti njegov pravni interes. S tem, ko je pritožbeno sodišče odločalo tudi o predlagateljevi pritožbi, mu je sicer de facto priznalo status udeleženca, vendar pa v pritožbenem postopku ni odločalo o nobeni njegovi materialnopravni pravici ali dolžnosti in tudi ni posegalo v njegov pravni položaj. Predlagatelj s predlogom za dopustitev revizije tudi ne varuje nobenega svojega pravnega interesa, marveč nastopa kot (spet) de facto začasni skrbnik nasprotnega udeleženca. Tega statusa pa nima.

7. Ker predlagatelj glede na navedeno za obravnavani predlog za dopustitev revizije nima pravnega interesa, ta ni dovoljen, zaradi česar ga je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP in 37. členom ZNP-1 zavrglo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Prim. Wedam Lukič D. in Polajnar Pavčnik A., Nepravdni postopek, zakon s komentarjem, Časopisni zavod uradni list RS, 1991, stran 51, ki se sicer nanaša na postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti po prejšnjem Zakonu o nepravdnem postopku, a glede na namen postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo (ki je nadomestil prejšnji postopek) ni obsoleten.