Jedro

Pritožbeno sodišče je odločilo, da mora toženec kriti malo več kot polovico (53 %) mesečnih stroškov otrok, saj je upoštevalo, da je v pretežni meri breme varstva in vzgoje na strani tožnice, hkrati pa tudi okoliščine, ki jih je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da način življenja toženca kaže, da ima višje mesečne dohodke, kot jih realno izkazuje.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se deloma ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 3. točki glede plačila mesečne preživnine spremeni tako, da se znesek 120,00 EUR nadomesti z zneskom 140,00 EUR, tako, da je toženec dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 140 EUR za vsakega otroka.

II. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne, zavrne pa se tudi v celoti pritožba tožene stranke in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in popravnim sklepom razsodilo, da se mladoletni D.D., roj. .... 2004 in mladoletni A. D., roj. .... 2007 zaupata v varstvo, vzgojo in preživljanje tožnici (točka 1). Stiki toženca z otrokoma so bili določeni tako, da otroka preživita z očetom vsak torek in četrtek popoldan od 15.00 do 17.00 ure, po preteku treh mesecev (1) pa vsako sredo popoldan od 15.00 ure do 17.00 ure, vsak drug vikend od petka popoldne do nedelje zvečer, po preteku enega leta, pa poleg že navedenih stikov med tednom in vsak drug vikend, so stiki določeni tudi za čas poletnih počitnic in praznikov (2). Toženec je bil obsojen na plačilo mesečne preživnine v višini 120,00 EUR za vsakega otroka od 01. 11. 2008 (točka 3), višje in drugačne tožbene zahtevke pravdnih strank je sodišče prve stopnje zavrnilo (točka 4) ter odločilo, da vsaka pravdna stranka krije svoje pravdne stroške (točka 5).

2. Tožnica izpodbija sodbo v 2., 3. in 4. točki iz vseh pritožbenih razlogov. Preživnina za otroka je določena v prenizkem znesku, saj je sodišče prve stopnje nerealno presodilo dohodke, ki jih ima toženec. Ni mogoče verjeti, da prejema toženec najemnino za gostinski lokal v višini le 300,00 EUR mesečno, saj bi bilo potem bolje, če bi gostinski lokal prodal. Toženec je tudi lastnik stanovanja in osebnega avtomobila znamke Mercedes, ki ga je sicer uničil v prometni nesreči, njegovo premoženjsko stanje pa kaže, da obstaja način, s katerim očitno prihaja do zaslužka, ki je višji od zaslužka tožnice. Toženec za otroke ne zna skrbeti, vozi jih v gostilne. Izvedenec je predlagal stike toženca z otrokoma pod predpostavko, da bi stiki, ki bi se počasi uvajali, potekali normalno. Tožnica je predlagala stike pod nadzorom, saj bi bilo šele takrat mogoče z gotovostjo presoditi, da se oče zaveda svojih dolžnosti, kar bi pogojevalo spremembo stikov. Razlog za postopno uvajanje stikov ni v tem, da se pripravi otroka na stike, temveč da se pri očetu vzpostavi stanje, ko se bo zavedal svojih obveznosti in dolžnosti. Škoda, ki jo lahko povzročijo stiki toženca z otrokoma je nepredvidljiva, dosedanje življenje toženca pa kaže, da brez zdravljenja ni mogoče pričakovati odgovornega odnosa očeta do otrok.

3. Toženec po pooblaščencu (3) v pritožbi izpodbija sodbo v 3. točki iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče prve stopnje je nepravilno ugotovilo, da toženec prejema dohodke v višini 700,00 EUR, saj ima le redni prihodek iz naslova najemnine v višini 250,00 EUR mesečno, iz naslova priložnostnega dela pa v povprečju od 200,00 do 300,00 EUR mesečno. Skupni mesečni dohodki toženca so 550,00 EUR. Toženec ne bo zmogel plačevati mesečne preživnine za otroka v višini 240,00 EUR. Premoženjske zmožnosti tožnice so višje, kar bi moralo sodišče upoštevati. Sodišče je napačno ugotovilo, da znašajo stroški bivanja 54,16 EUR mesečno, saj vsi stanovanjski stroški znašajo glede na navedbe tožnice 2.600,00 EUR letno, tožnica pa plačuje nekaj več kot polovico. Pretiran je tudi znesek 150,00 EUR za prehrano, razvedrilo, igrače in higieno. Navedeni znesek ne presega 100,00 EUR za posameznega otroka. Potrebe vsakega otroka so največ 200,00 EUR mesečno.

4. Tožnica je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba toženca zavrne.

5. Pritožba tožnice je deloma utemeljena, pritožba toženca je neutemeljena.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo 350. člena Zakona o pravdnem postopku (4). Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi pravilno uporabilo materialnopravne določbe, vendar je glede na dejanske ugotovitve prisodilo prenizko preživninsko obveznost tožencu, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi tožnice deloma ugodilo in določilo, da je toženec za vsakega otroka dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 140,00 EUR.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo stroške bivanja na posameznega otroka, saj je upoštevalo izpovedbo tožnice, iz katere izhaja, da znašajo stroški bivanja na posameznega otroka 37,50 EUR, tem stroškom pa je treba dodati še ogrevanje v višini 16,6 EUR. Stroški vrtca znašajo 50,00 EUR, obleke in obutve najmanj 10,00 EUR, ostali stroški za hrano, čistila, igrače, razvedrilo pa po prepričanju tudi pritožbenega sodišča 150,00 EUR in ne 100,00 EUR, kot to zatrjuje toženec, upoštevaje splošno znane okoliščine in tudi upoštevaje finančne zmožnosti roditeljev. Skupni mesečni stroški za posameznega otroka tako znašajo 265,00 EUR.

8. Pritožbeno sodišče je odločilo, da mora toženec kriti malo več kot polovico (53 %) mesečnih stroškov otrok, saj je upoštevalo, da je v pretežni meri breme varstva in vzgoje na strani tožnice, hkrati pa tudi okoliščine, ki jih je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da način življenja toženca kaže, da ima višje mesečne dohodke, kot jih realno izkazuje. Toženec je imel do prometne nesreče v lasti vozilo Mercedes, ima v lasti opremljen lokal, ki ga oddaja in pritožba utemeljeno opozarja, da bi v primeru prodaje lokala toženec lahko razpolagal z zadostnimi denarnimi sredstvi za preživljanje otrok. Toženec je lastnik stanovanja, v katerem živi sam, prav tako pa je izpovedal, da sedaj dela v kuhinji (5), kar pomeni, da dobiva dodatne dohodke, ki zagotovo presegajo 300,00 EUR oziroma bi toženec lahko z dodatnim delom pridobil dodatna sredstva, ki bi zagotavljala kritje mesečne preživninske obveznosti do A. in D. v višini 140,00 EUR za vsakega, kakor tudi kritje preživnine za hčer v višini 76,00 EUR. Spremenjena višja mesečna preživnina je tudi v sorazmerju s premoženjskimi zmožnostmi roditeljev in v sorazmerju s potrebami mladoletnih otrok.

9. Odločitev sodišča prve stopnje glede stikov temelji na izvedeniškem mnenju, iz katerega izhaja, da je treba otroka dodelita v varstvo in vzgojo materi, hkrati pa zagotoviti, da toženec takoj vzpostavi stalen stik z otrokoma, saj sta otroka na oba starša navezana in ju potrebujeta. Sodišče prve stopnje je v začetnem trimesečnem obdobju določilo stike vsak torek in četrtek v popoldanskem času, po preteku treh mesecev pa tudi vsak drug vikend od petka do nedelje, po preteku enega leta pa naj bi se stiki dodatno izvajali tudi v času počitnic in praznikov. Stiki kot jih je določilo prvo sodišče so primerni, še posebej iz razloga, ker se že sedaj redno izvajajo in je bilo ugotovljeno, da sta otroka sprejela očeta in da se stikov veselita, kar pa je nedvomno v korist otrok. V dokaznem postopku se je ugotovilo, da ne obstajajo več prepričljive okoliščine, da bi toženec s svojim vedenjem ogrožal varnost otrok. Redni stiki toženca z otrokoma potrjujejo pripravljenost toženca, da zaradi uspešne zagotovitve osebnostnega razvoja otrok, korektno izpolni starševsko vlogo tudi na način, da negativne vedenjske vzorce iz preteklosti, ko je bil odvisen od alkohola, več ne ponavlja.

10. Pritožbeni razlogi tožnice glede prenizko prisojene preživnine so bili deloma utemeljeni, zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v tem delu spremenilo, v ostalem delu pa pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj je bila pritožba toženca v celoti neutemeljena.

11. Glede na izpodbijani del je tožnica uspela le z neznatnim delom, toženec s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo tožnice ni bil potreben, zato krijeta pravdni stranki vsaka sama svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Prvo sodišče je tudi v tem delu izreka sodbe naredilo pisno napako, ki jo bo moralo popraviti s popravnim sklepom.

(2) Podrobneje o tem glej sodbo točka 2. (3) Pooblaščenec toženca je tožencu odpovedal pooblastilo dne 07. 12. 2010; glej vlogo stran 247. (4) V nadaljevanju ZPP.

(5) Glej izpoved toženca na naroku dne 09. 06. 2010, stran 196.