Jedro

Po ustaljeni sodni praksi Višjega delovnega in socialnega sodišča, na katero se v pritožbi sklicuje toženka, v obravnavanem primeru stroški kilometrine tožnikovega pooblaščenca niso potrebni stroški po 155. členu ZPP in jih ni mogoče naprtiti v plačilo toženki.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka III izreka) delno spremeni tako, da se znesek stroškov postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude, zniža na 167,99 EUR.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 260,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka do plačila, sama pa krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je sklep tožene stranke z dne 11. 2. 2016 nezakonit in se razveljavi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje (točka I izreka), višji in drugačen tožbeni zahtevek je zavrnilo (točka II izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, tožniku pa je dolžna povrniti stroške postopka v višini 244,31 EUR v roku 8 dni v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka III izreka).

2. Zoper III. točko izreka sodbe, tj. odločitev o stroških postopka, se pritožuje toženka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, saj je sodišče prve stopnje tožniku neutemeljeno priznalo stroške kilometrine za udeležbo njegovega pooblaščenca na dveh narokih za glavno obravnavo iz Slovenske Bistrice v Ljubljano in nazaj. To je v nasprotju s sodno prakso, po kateri stranka ni upravičena do povrnitve stroškov prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven kraja sodišča. Tožnik ima stalno prebivališče na A., njegov pooblaščenec pa v Slovenski Bistrici. Čeprav iz 22. člena Ustave RS izhaja pravica do zastopanja po odvetniku in proste izbire odvetnika, pa to ne pomeni, da je nasprotna stranka v postopku dolžna kriti stroške, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika zunaj kraja svojega prebivališča in območja sodišča, pred katerim teče postopek. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče dosojeni znesek stroškov zniža za znesek kilometrine v višini 76,32 EUR. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da je neutemeljena.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano odločitev o stroških postopka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pa delno napačno uporabilo materialno pravo, kar utemeljeno uveljavlja pritožnica.

6. Po ustaljeni sodni praksi Višjega delovnega in socialnega sodišča, na katero se v pritožbi sklicuje toženka, v obravnavanem primeru stroški kilometrine tožnikovega pooblaščenca niso potrebni stroški po 155. členu ZPP in jih ni mogoče naprtiti v plačilo toženki. Zato je sodišče pritožbi ugodilo in odločitev o stroških postopka spremenilo tako, da je znesek stroškov, ki jih je toženka dolžna povrniti tožniku znižalo za 76,32 EUR, kolikor znaša kilometrina za 2x pot tožnikovega pooblaščenca iz Slovenske Bistrice v Ljubljano in nazaj, na 167,99 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

7. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 165. in 154. členu ZPP. Toženka je s pritožbo uspela, zato ji je tožnik dolžan povrniti stroške pritožbe in sicer nagrado za pritožbo v višini 375 točk po Odvetniški tarifi (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.), nagrado za povračilo stranki v višini 50 točk po OT ter 2 % iz naslova izdatkov za stranko, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 260,10 EUR. Tožnik pa sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo saj z njim k odločitvi ni bistveno pripomogel (155. člen ZPP).