Jedro

Tožena stranka odvetniku ni priznala priglašenih stroškov zastopanja za dve pripravljalni vlogi v individualnem delovnem sporu. Za tako svojo odločitev pa ni navedla konkretnih okoliščin. Izjava predsednice senata, na katero se je tožena stranka sklicevala, pa ne pomeni ocene potrebnosti stroškov v smislu določb 155. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožbi tožnika, sklep tožene stranke z dne 12.7.2005 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedenim sklepom je tožena stranka odločila, da se tožniku kot zastopniku A.R., v zadevi ... priznajo stroški za zastopanje v višini 149.664,60 SIT. Tožena stranka je ugotovila, da je odvetnik vrnil izpolnjeno napotnico in priglasil stroške zastopanja, da je opravil priglašena dejanja in da se je zadeva zaključila s sklenitvijo sodne poravnave dne 20.6.2005. Na podlagi predloženega stroškovnika je odvetniku priznala 900 točk za sestavo tožbe, 675 točk za sestavo pripravljalnega spisa, 2 x po 50 točk za pristop na dva naroka, 1800 točk za pristop na narok in sklenitev sodne poravnave ter 20 točk za administrativne stroške. Skupno je tožena stranka priznala 3495 točk po vrednosti 110 SIT za odvetniško točko in prištela 20% DDV oziroma 461.340 SIT. Ni pa odvetniku priznala priglašenih 675 in 450 točk za sestavo drugega in tretjega pripravljalnega spisa, ker po mnenju tožene stranke nista bila potrebna. Ker je znašala vtoževana glavnica 13,236.515,54 SIT s pp, medtem ko je bila sodna poravnava sklenjena le za plačilo zneska 3,600.000 SIT in še to brezobrestno, oziroma za plačilo 27,19% vtoževane glavnice, je tožena stranka upoštevala uspeh v postopku in odločila, da se odvetniku prizna le 27,19% vseh potrebnih stroškov, oziroma 149.464,60 SIT.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da je v obravnavanem primeru sporno vprašanje do katerih stroškov je odvetnik upravičen in ali je tožena stranka ravnala pravilno, ker mu ni priznala priglašenih stroškov za dve pripravljalni vlogi ter, ali je podlaga za priznanje stroškov vtoževani znesek terjatve ali znesek po sklenjeni sodni poravnavi. Soglaša s toženo stranko, da je uspeh v pravdi eden od kriterijev za priznanje stroškov postopka, ne soglaša pa z odločitvijo, da je odvetnik upravičen le do stroškov za eno pripravljalno vlogo, pri čemer tožena stranka niti ni navedla okoliščin zaradi katerih šteje, da sta bili dve vlogi nepotrebni. Ugotavlja, da druga pripravljalna vloga predstavlja odgovor na odgovor na tožbo tožene stranke, ki je bila potrebna, saj je tožnik v tej vlogi odgovoril na navedbe tožene stranke. Tretja pripravljalna vloga pa se nanaša na dostavo dokaznih listin, pogodb o zaposlitvi za A.R., pri čemer se tožnik v tej vlogi sklicuje na okoliščino, da ga je k dostavi teh listin na naroku dne 17.3.2005 zavezalo sodišče, zato že iz tega razloga ni mogoče šteti, da je bila ta vloga nepotrebna. Po tar. št. 19 odvetniške tarife (OT) se za prvo obrazloženo pripravljalno vlogo priznajo stroški po tarif. št. 18, za drugo obrazloženo vlogo 75% iz tarif. št. 18, za tretjo in nadaljnje obrazložene pripravljalne vloge med postopkom pa 50% iz tarif. št. 18. To pa pomeni, da bi morala tožena stranka za prvo pripravljalno vlogo priznati 900 točk in ne 675 točk, ker je tako število točk predvideno za drugo pripravljalno vlogo. V zvezi s tožnikovimi ugovori, ki se nanašajo na odmero stroškov postopka glede na uspeh v pravdi, pa sodišče navaja, da je bil ta kriterij pravilno upoštevan.

Zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne uporabe določb OT. Navaja, da se je sodišče prve stopnje sicer načeloma strinjalo, da je pravilno odmerila stroške postopka glede na uspeh v individualnem delovnem sporu. Vendar je prvostopno sodišče napačno uporabilo določbe OT. Sklicevalo se je na tarif. št. 19 in 18 OT, čeprav je v tarif. št. 15 posebej določena nagrada za opravila v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči. Po tarif. št. 15 so drugače kot po tarif. štev. 18 in 19 nagrajena opravila za sestavo vseh pripravljalnih vlog v višini 75%. Za prvo pripravljalno vlogo je tako tožniku pravilno priznala 675 točk, saj ni osnove za priznanje 900 točk. Poleg tega, pa ji je sodišče prve stopnje tudi očitalo, da ni priznala odvetniku nagrade za sestavo pripravljalnih vlog. Navedlo je, da se tretja pripravljalna vloga nanaša na dostavo dokaznih listin, to je pogodb o zaposlitvi upravičenca do brezplačne pravne pomoči ter da ga je k dostavi teh listin zavezala na naroku z dne 17.3.2005. Zaveza k predložitvi listin pa še ni utemeljen razlog za to, da bi se dostava teh listin morala nagraditi po tarif. štev. kot za sestavo pripravljalne vloge. Predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za priznanje stroškov odvetnikovega zastopanja v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po določbi 6. odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi (155. člen ZPP).

Tožena stranka tožniku ni priznala priglašenih stroškov zastopanja za drugo in tretjo pripravljalno vlogo v individualnem delovnem sporu, ker vlogi nista bili potrebni. Za tako svojo odločitev pa tožena stranka ni navedla nobenih konkretnih okoliščin. Izjava predsednice senata v zadevi, na katero se je tožena stranka sklicevala, pa po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni ocene potrebnosti stroškov v smislu določb 155. člena ZPP. Ker je bilo dejansko stanje v zvezi s tem nepopolno ugotovljeno, je bila odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita.

Ima pa tožena stranka prav, da je prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi napačno navedlo, da bi morala za sestavo pripravljalnih vlog priznati odvetniku stroške po tarif. št. 18 in 19 OT, saj se po navedenih tarifah odmerijo stroški za sestavo vlog v pravdnem postopku. Za opravila v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči, pa je treba uporabiti tarif. štev. 15, kar tožena stranka pravilno ugovarja v pritožbi. Pri svoji ponovni odločitvi bo zato tožena stranka upoštevala stališče izraženo v tej sodbi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.