Dejstvo, da skrbnik za poseben primer po 6. členu ZVEtL-1 v nekem drugem postopku v zvezi z drugimi stvarmi zastopa osebo, ki je nasprotnik udeleženca v postopku, v katerem nastopa kot skrbnik za posebni primer (vendar zastopa drugega udeleženca), v ničemer ne izkazuje nepristranskosti skrbnika in ni ovira za opravljanje skrbništva.
I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
1.Sodišče prve stopnje vodi postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi A., in to zemljišče predstavlja tudi prehod med stavbama A. ter B., pri čemer je upravnik obeh stavb družba C., d. o. o. Zato je na podlagi 6. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) drugemu udeležencu (Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe B.) določilo skrbnika za poseben primer - Odvetniško pisarno D.
2.Zoper sklep se pritožuje predlagatelj in med drugim navaja, da Odvetniška pisarna D. v dveh drugih postopkih zastopa družbo E., d. o. o., oziroma njenega zakonitega zastopnika F. F., s katerima je predlagatelj v sporih. Skrbnik za poseben primer mora biti neodvisen in nepristranski ter delovati izključno v korist skupnosti, ki jo zastopa, česar Odvetniška pisarna D. v tem primeru ne izpolnjuje, saj odvetnik ne more v eni zadevi vestno in pošteno nasprotovati določeni stranki, v drugi zadevi pa z isto stranko nepristransko sodelovati. Gre za kolizijo interesov med osebo in njenim zastopnikom.
3.Drugi udeleženec je po Odvetniški pisarni D. na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev; potrjuje, da odvetniška pisarna v dveh drugih postopkih zastopa družbo E., ki pa je lastnik posameznih delov v drugi stavbi in sicer št. 0001 904, ne pa tudi v stavbi št. 0001 910 ali 912, zato ne vidi ovir za opravljanje funkcije skrbništva.
4.Ostali udeleženci na pritožbo niso odgovorili.
5.Pritožba ni utemeljena.
6.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi ugovor, da skrbnik za poseben primer ni nepristranski, pripadal predvsem njegovemu varovancu, to je drugemu udeležencu. Kljub temu pa upoštevaje, da se pritožba sklicuje tudi na potrebo po sodelovanju sporne odvetniške pisarne s predlagateljem in glede na posebno naravo postopka po ZVEtL-1, ki je v razrešitvi spornih razmerij (kar je tudi v javnem interesu), pritožbo presoja vsebinsko.
7.Ob tem ugotavlja, da je iz spisa razvidno, da je predlagatelj lastnik dveh etažnih delov v stavbi št. 910 (A.), ne pa tudi v stavbi št. 912 (B.), kateri je bil določen sporni skrbnik. Tudi E., d. o. o., katero sicer v drugih postopkih zastopa Odvetniška pisarna D., glede na navedbe odgovora na pritožbo ni lastnica prostorov v stavbi na B. (pritožnik tega niti ne zatrjuje), zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da konflikt interesov ni podan oziroma niso podane okoliščine, zaradi katerih od skrbnika, glede na njegove osebne lastnosti ali razmerja z varovancem, ni mogoče pričakovati, da bo v redu opravljal skrbniške dolžnosti (primerjaj 241. člen Družinskega zakonika).
8.Zadeva II Ips 196/2014, na katero se sklicuje pritožba, ni primerljiva, ker: a) vprašanje kolizije interesov sploh ni bilo predmet revizijskega preizkusa, temveč je omenjeno le obiter dictum, brez precedenčnega učinka; b) je šlo za skrbništvo nad poslovno nesposobno fizično osebo, kjer je osebni element bistveno bolj poudarjen kot pri skrbništvu nad pravno osebo in c) ker se omenja konflikt interesov med skrbnikom in varovancem, v tu obravnavanem primeru pa je varovanec v odgovoru na pritožbo izrecno izjavil, da konflikta interesa ne vidi.
9.Ob tem pritožbeno sodišče še dodatno pojasnjuje, da je odvetnik profesionalen udeleženec sodnih postopkov, ki mora biti sposoben ločiti poklicno delo od čustev. Zato nikakor ni nemogoče (temveč je celo v skladu z odvetniškim profesionalizmom in odvetniško etiko), da v postopku, kjer je to v največjo korist za njegovo stranko, sodeluje tudi s stranko, ki je sicer v nekem povsem drugem postopku nasprotnik njegove druge stranke.
10.Ker je glede na vse povedano sodišče druge stopnje ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in da tudi niso podane kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
11.Ker gre za vmesni procesni sklep, je stroške pritožbenega postopka pridržalo za končno odločitev.