Jedro

Na tožeči stranki, ki uveljavlja plačilo zavarovalnine iz naslova nezgodnega zavarovanja, je dokazno breme, da je škoda posledica nezgode.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožnici 800.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.12.1999 do plačila in ji povrniti stroške postopka. Ugotovilo je, da tožnica ni dokazala, da bi zavarovanec tožene stranke umrl zaradi nezgode z zastrupitvijo s kemičnimi sredstvi.Iz listine, ki jo je izdalo Republiško pravdništvo pri sodišču v Trstu izhaja, da je zavarovanec umrl zaradi zastrupitve z metadonom, barbiturati, benzodiazepinom in tertracikličnimi antidepresivi. Vsaj nekatere od teh substanc pa so vključene v seznam mamil. Po mnenju sodišča ni šlo za nezgodo, saj zaužitje teh substanc oz. njihove kombinacije kaže, da ni šlo za dogodek, ki bi bil neodvisen od volje zavarovanca. Proti tej sodbi se je tožnica pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. V obrazložitvi navaja, da ni sporno dejstvo zavarovančeve zastrupitve z metadonom, barbiturati, benzodiazepinom ter tetracikličnimi antidepresivi, saj izhaja vse to iz predloženega potrdila Republiškega pravdništva pri sodišču v Trstu z dne 29.12.1993. To potrdilo pa dokazuje, da je bila vzrok smrti zavarovanca zastrupitev s kemikalijami oziroma kemičnimi sredstvi, kar se po določbi člena 5/3/1 splošnih pogojev tožene stranke NE-93 šteje za nezgodo. Tožnica zato trdi, da je s potrdilom dokazala nezgodno smrt. Spojine, ki so navedene v potrdilu, sodijo med kemikalije oziroma kemična sredstva v širšem pomenu. Uporaba metadona pri odvajanju od uživanja mamil je v Sloveniji in tujini priznana kot metoda zdravljenja, kar je splošno znano. Navedene spojine je zato obravnavati kot zdravila in ne kot mamila. Sicer bi bila metadonska terapija prepovedana. Tožeči stranki ne more biti zato v škodo, da so vsaj nekatere od teh substanc vključene v seznam mamil, kakor tudi ne splošna opredelitev nezgode kot od zunaj delujočega dogodka nenadnega in od zavarovančeve volje neodvisnega. Natolcevanje tožene stranke o samomoru zavarovanca nima nikakršne podlage, prav tako ne navedba, da je vzrok smrti delovanje mamil oziroma zaužitje "overdose". Tožena stranka ni dokazala izključitvenega razloga iz člena 5/4/8 teh pogojev, to je, da je prišlo do smrti zaradi deliriuma tremens in delovanja mamil. Predlagala je zaslišanje dr. M.K., vendar sodišče tega dokaza ni izvedlo. Breme tega dokazovanja pa bremeni toženo stranko. Iz teh razlogov predlaga spremembo ali razveljavitev izpodbijane sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Tožničino dokazno breme v tej zadevi je bilo, da je prišlo do zavarovalnega primera, da je torej zavarovanec umrl zaradi nezgode.

Tožnica je trdila, da je njen sin umrl zaradi zastrupitve s kemičnimi sredstvi. Iz dokazila, ki ga je vložila v spis, potrdila z dne 29.12.1993 Republiškega pravdništva pri sodišču v Trstu, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da do smrti ni prišlo zaradi nezgode.

Sin tožnice je zaužil substance, ki so kemične, vendar so vsaj nekatere od njih na seznamu mamil. Sodišče je ugotovilo in pritožba tega ne izpodbija, da teh snovi zavarovanec ni zaužil neodvisno od svoje volje. Tožeča stranka tudi ni trdila, da bi do zaužitja prišlo v okoliščinah, ki bi jih bilo mogoče šteti za nezgodo. Zato je sodišče življensko prepričljivo sklepalo, da ni šlo za nezgodo in v nadaljevanju pravilno zaključilo, da tožnica zavarovalnega primera ni dokazala. Določbe zavarovalnih pogojev, ki jih izpostavlja pritožba, ni mogoče razlagati tako dobesedno, kot skuša prikazati pritožba.

Določbe o tem, da se za nezgodo šteje zastrupitev s kemičnimi sredstvi, je potrebno povezati s 1.tč. 5.člena splošnih pogojev, ki opredeljuje pojem nezgode. Tožeča stranka bi morala zato dokazati, da je v primeru tega zavarovalnega dogodka šlo pri zaužitju kemičnih drog, ki izhajajo iz dokazne listine, za nezgodni dogodek. Tega ni niti trdila, niti ponudila dokazov v tej smeri. Njena pritožba zato ne more omajati sprejete odločitve. Pritožbena trditev, da bi sodišče moralo zaslišati pred odločitvijo še dr. M.K. pa ni utemeljena, saj je ta dokazni predlog ponudila za svoje trditve, da je zavarovanec zaužil poleg predpisane doze metadona, ki nikakor ni mogla biti vzrok smrti, še celo vrsto drugih zdravil, tožena stranka. Kaj je zavarovec zaužil pa ni bilo sporno, zato tega dokaznega predloga ni bilo potrebno izvesti. Iz teh razlogov je neutemeljeno pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).