Jedro

Na podlagi 185. člena DZ mora polnoletni otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Ta dolžnost obstaja, če je tudi starš, ki zahteva, da ga otrok preživlja, izpolnjeval preživninsko obveznost do otroka.

V postopku je bilo prepričljivo ugotovljeno, da tožnik iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninske obveznosti do toženca. Izvršilni postopki potrjujejo, da tožnik preživninske obveznosti do toženca ni izpolnjeval.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec kot tožnikov sin dolžan za preživljanje tožnika mesečno plačevati 168,89 EUR, s tem, da je za čas od vložitve tožbe 15. 5. 2019 do 15. 2. 2021 dolžan plačati tožniku 3.737,58 EUR s pripadajočimi obrestmi.1

2. Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker je ugotovilo, da tožnik kot starš iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninske obveznosti do toženca in so zato izkazane predpostavke iz drugega odstavka 185. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ).2 _**Povzetek pritožbenih razlogov**_

3. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tožnik za čas od pravnomočnosti sodbe z dne 4. 7. 1991, s katero mu je bila določen preživninska obveznost, do prvega izvršilnega postopka z dne 1. 6. 2000, kot tudi do upokojitve leta 2009, razpolagal z rednimi mesečnimi dohodki najmanj v višini minimalne plače. Tožnik za to obdobje ni mogel plačevati preživninske obveznosti, kot mu je bila določena s sodbo iz leta 1991. 4. Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi tožnik moral zahtevati znižanje preživnine. Tožnik je šele s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani III P 000/87 z dne 15. 5. 1991, ki je postala pravnomočna 4. 7. 1991, izvedel, da je toženec njegov sin. Toženec je bil takrat star sedem let. Tožnikova preživninska obveznost je nastopila šele 4. 7. 1991 in to za nazaj od 1. 11. 1989. Za čas od pravnomočnosti sodbe do prve izvršbe leta 2002, ko je postal toženec polnoleten, ni bil vložen predlog za izvršbo.

5. S sklepom z dne 5. 10. 2004 je bila dovoljena izvršba za čas od 1. 6. 2000 do 28. 2. 2003. V tem obdobju je bil tožnik nezaposlen. Tožnik je bil brez rednih dohodkov vse do upokojitve leta 2009, ko začel prejemati nedostojno pokojnino, ki je danes 380,24 EUR. Višina pokojnine dokazuje, da tožnik za čas od leta 1991 do upokojitve 2009 ni razpolagal z rednimi mesečnimi dohodki.

6. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik zaradi družbeno političnih sprememb v letu 1991 izgubil posel, da je bil prej uspešen poslovnež, da z občasnimi priložnostnimi deli ni mogel zagotoviti rednega mesečnega dohodka vse do izpolnitve starostnih pogojev za upokojitev, in da tožnik ni mogel vzdrževati niti svoje štiričlanske družine, zato ni mogel redno plačevati preživninske obveznosti.

7. Iz podatkov ZPIZ izhaja, da so bila tožniku odtegnjena denarna sredstva v višini 1.830,03 EUR in 1.803,57 EUR na podlagi sodnih izvršb Okrajnega sodišča v Ljubljani I 000/2009 z dne 12.11. 2009 in In 000/2007 z dne 29. 11. 2007. Denar je bil nakazan tožencu.

8. Sodišče je zmotno odmerilo stroške postopka. Za prvo pripravljalno vlogo je tožencu priznalo 300 odvetniških točk, namesto 150 točk. Toženec je že vložil laičen odgovor na tožbo in prvo pripravljalno vlogo. Neutemeljeno je priznalo pooblaščencu toženca prevozne stroške. Pooblaščenec ima sedež izven kraja bivališča, v obravnavani zadevi pa gre za nezapleteno zadevo, posledično so bili neutemeljeno priznani tudi stroški odsotnosti odvetnika iz pisarne.

_**Odgovor na pritožbo**_

9. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

10. Pritožba ni utemeljena.

_**Dejanske ugotovitve**_

11. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, listin in neprerekanih trditev izhaja: - da je bil tožnik na podlagi sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani III P 000/87 z dne 15. 5. 1991 dolžan za preživljanje toženca plačevati mesečno preživnino in sicer za obdobje od 1. 11. 1998 do 30. 4. 1990 400,00 DIN, za obdobje od 1. 5. 1990 do 28. 2. 1991 2.000,00 DIN in za obdobje od 1. 3. 1991 dalje 2.800,00 DIN, - da iz razloga, ker tožnik svoje preživninske obveznosti do (mladoletnega) toženca ni izpolnjeval, je toženec zoper tožnika vložil izvršilne predloge, - da je toženec prvi izvršilni predlog vložil leta 2002, ko je dopolnil 18 let, - da je ZPIZ na podlagi sklepa In 000/2009 z dne 12. 11.2009 odtegnil sredstva od pokojninskih prejemkov tožnika v višini 1.830,03 EUR in na podlagi sklepa In 000/2007 z dne 29. 11. 2007 1.803,57 EUR, vse v korist toženca, - da tožnik preživninske obveznosti prostovoljno ni izpolnjeval, da se ni zanimal za toženca v času njegove mladoletnosti, da se ni želel vključiti v varstvo in vzgojo mladoletnega toženca in hkrati tudi ni želel vzpostaviti z njim nobenega kontakta ter da tožencu ni želel predstaviti njegovih polsester.

_**Glede procesnih kršitev**_

12. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Tožnik pa kršitev postopka v pritožbi opredeljeno ne navaja.

_**Presoja konkretne zadeve**_

13. Na podlagi 185. člena DZ mora polnoletni otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Ta dolžnost obstaja, če je tudi starš, ki zahteva, da ga otrok preživlja, izpolnjeval preživninsko obveznost do otroka.

14. V postopku je bilo prepričljivo ugotovljeno, da tožnik iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninske obveznosti do toženca. Izvršilni postopki potrjujejo, da tožnik preživninske obveznosti do toženca ni izpolnjeval. 15. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožnik iz upravičenih razlogov ni plačeval preživnine, ker ni imel zadostnih finančnih sredstev. Preživninska obveznost tožnika je bila določena s pravnomočno sodbo, kar pomeni, da v tem postopku ni dopustno ugotavljati, ali je bila preživninska obveznost tožniku določena previsoko, glede na njegove materialne zmožnosti. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi moral toženec zahtevati znižanje preživnine.

16. Pritožbeno sodišče še dodaja, da iz preživninske sodbe izhaja, da je bila preživninska obveznost določena glede na tožnikove materialne zmožnosti, s tem, da je toženec že takrat zatrjeval, da kot obrtnik zidarske stroke, ki ima štiri zaposlene, preživlja ženo3 in dva otroka, da nima dohodkov iz obrti in ima le izgubo, hkrati pa je bilo glede njegovih prihodkov, ki jih je pridobival kot zasebni obrtnik, ugotovljeno, da je že iz njegovih davčnih prijav izkazano, da ima „visok promet“ in da ima „visoke materialne stroške.“

17. Odnos tožnika do toženca v času njegove mladoletnosti, ko ni izpolnjeval nobene od starševske dolžnosti, še dodatno potrjujejo neutemeljenost tožnikovega zahtevka. Simptomatično je dejstvo, da tožnik zatrjuje, da je „komaj preživljal svojo družino z dvema otrokoma“, kar pomeni, da sta bila ta (dva) otroka deležna starševske skrbi in pomoči od tožnika, v nasprotju s tožencem, ki ni bil deležen nobene starševske skrbi od tožnika, tožnik pa ne pojasni, na kašen način je porazdelil obveznost med vse tri otroke, saj vsak otrok sam odgovarja za svoje preživninske obveznosti do starša, pri čemer se upošteva, koliko je bil posamezni otrok deležen starševske skrbi.4

18. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka. Toženec ima pravico do svobodne izbire odvetnika. Izbral je odvetnika, ki ima sedež izven sedeža sodišča. Pritožbeno sodišče je upoštevalo pravico toženca do svobodne izbire odvetnika, oddaljenost pisarne odvetnika od sedeža sodišča, ki ni velika, hkrati pa tudi dejstvo, da gre za spor, ki ima materialnopravno podlago v DZ. Sodišče prve stopnje je zato odvetniku utemeljeno priznalo prevozne stroške in stroške povezane z odsotnostjo iz pisarne. Pravilno je priznalo tudi odvetniške stroške za prvo pripravljalno vlogo v višini 300 točk. 19. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

_**O pritožbenih stroških**_

20. Glede na vsebinske razloge iz odgovora na pritožbo, s katerimi se je toženec opredelil do pritožbenih navedb, ob upoštevanju pritožbenih razlogov in razlogov iz sodbe sodišča prve stopnje, se izkaže, da vloga ni bila potrebna, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da mora toženec sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Podrobneje glej I. točko izreka sklepa oziroma II. točko tožbenega zahtevka, kot ga je postavil tožnik s pripravljalno vlogo z dne 23. 2. 2021 (l. št. 59). 2 Ki določa: „Polnoletnemu otroku ni treba preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.“ Prvi odstavek 185. člena DZ pa določa: „Polnoletni otrok mora po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti,vendar najdlje toliko časa, kot so starši dejansko preživljali njega.“ 3 Iz sodbe izhaja, da je bila tožnikova žena zaposlena. 4 Barbara Novak: Komentar Družinskega zakonika, Ljubljana 2019, stran 627.