Jedro

Sodišče prve stopnje je v obravnavani situaciji ravnalo pravilno, ko je kljub navedenim dvomom, ki jih obširno izpostavlja pritožba, sprejelo začasni ukrep, s katerim je učinkovito zaščitilo otroke pred morebitno zlorabo.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se določijo stiki pod nadzorom dvakrat tedensko in sicer ob ponedeljkih od 14.30 do 15.30 ure, drugi tedenski termin stika pod nadzorom pa določi Center za socialno delo ..., Enota ..., po pridobitvi izjav obeh strank postopka.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III.Upnica sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Stranki postopka sta razvezana zakonca, ki imata tri otroke: A. (rojen 2015) in dvojčka B. ter C. (rojena 2020). Zaradi suma spolne zlorabe C. s strani očeta (dolžnika) je upnica predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se določi stike pod nadzorom.

2.Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo in odločilo, da ima oče z vsemi tremi sinovi stike enkrat tedensko, ob ponedeljkih od 14.30 do 15.30 ure, v prostorih in pod nadzorom CSD ..., Enota ... (I. točka izreka); nadalje je določilo, da je mati otroke dolžna pripraviti in pripeljati na stik ter po stiku odpeljati; da CSD redno poroča sodišču; določilo je denarno kazen za kršitev začasne odredbe in rok, v katerem mora upnica začasno odredbo upravičiti, veljavnost in nesuspenzivnost začasne odredbe (II. do VII. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano) ter, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (VIII. točka izreka).

3.Zoper sklep se pritožuje dolžnik in med drugim navaja, da nihče ne verjame, da bi dolžnik zlorabljal svojega otroka, niti CSD niti upnica. Ni razloga za stike pod nadzorom, posebej ne z A. Dolžnik ni bil nikoli nasilen do upnice, kvečjemu obratno. Upnica po eni strani opisuje dolžnika kot dobrega in skrbnega očeta, poleg tega pa navaja, da se z otroki premalo trudi in da ne zna ustrezno poskrbeti za motivacijo in dejansko željo otrok po stikih. B. in C. sta na očeta zelo navezana in se ga ne bojita. C. ima težave pri odvajanju blata, kar pa nikakor še ne kaže na spolno zlorabo. S stiki enkrat na teden po eno uro ni mogoče ohranjati povezanosti otrok z očetom. Naposled dolžnik predlaga, da je morda vendarle bolje, da se določijo stiki pod nadzorom prav iz razloga, da ne bi bil spet deležen lažnih obtožb s strani upnice.

4.Upnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5.Pritožba je deloma utemeljena.

6.Upnica je predlog za določitev stikov pod nadzorom vložila, ker se je pojavil sum, da je mladoletnega C. njegov oče (dolžnik) spolno zlorabil, in sicer naj bi mu vtaknil prst v danko; o tem naj bi C. povedal materi (upnici). Poleg tega je nesporno (ta dogodek navaja tudi dolžnik v odgovoru na predlog), da je 13. 11. 2023 zvečer C. prišel k očetu in mu rekel, da naj bi mu oče potisnil prst v ritko; po navedbah dolžnika se je C. pri tem smejal. Dolžnik trdi, da je upnica C. nagovorila, naj očetu izreče te besede. Poleg tega je v postopku zanesljivo ugotovljeno in tudi nesporno, da ima C. določene težave z odvajanjem blata, konkretno z zaprtjem, in da se mu je ob analni odprtini naredila razpoka (fisura); nekajkrat so pri C. po opravljeni potrebi na blatu oziroma toaletnem papirju opazili kri. Zaradi navedenih objektivno ugotovljenih zdravstvenih težav sta C. pregledala pediatrinja in specialist abdominalni kirurg, ki sta ugotovila že omenjeno razpoko na zadnjiku.

7.Sporno je, kaj je vzrok omenjenih zdravstvenih težav (analne fisure in krvi na blatu): zaprtje ali spolna zloraba. Četudi se iz do sedaj zbranih podatkov v spisu nakazuje, da je bolj verjetno, da gre za težave bolezenske narave, pa pediatrinja in abdominalni kirurg nista mogla niti zanesljivo potrditi niti zanesljivo izključiti spolne zlorabe (primerjaj 8. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). CSD je v oceni ogroženosti z dne 26. 1. 2024 ugotovil (teh argumentov sodišče prve stopnje sicer ni uporabilo v izpodbijanem sklepu), da je bilo s strani pediatrinje D. D. izpostavljeno nenavadno vedenje dečka ob rektalnem pregledu (deček ni reagiral - ni niti trznil). Ni pojasnjeno, kaj naj bi to nenavadno vedenje pomenilo ali nakazovalo, pritožbeno sodišče pa ugiba, da bi lahko takšno vedenje pomenilo, da je deček navajen, da se nekdo dotika njegovega anusa.

8.Mati (upnica) je sama izjavila na CSD, da meni, da se zloraba ni zgodila, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje (primerjaj 8. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa) in torej tega dejstva, na katero opozarja pritožba, ni prezrlo. Vendar pa je glede na zgoraj povzete ključne okoliščine: deček je izjavil očetu, da naj bi mu slednji vtaknil prst v anus; objektivno je ugotovljena nekakšna poškodba anusa; zdravnik specialist ni mogel spolne zlorabe niti izključiti niti potrditi, sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da sum za spolno zlorabo obstaja.

9.V primeru suma spolne zlorabe so vsi državni organi dolžni sprejeti ukrepe za zaščito otrok (primerjaj 7., 8., 153., 154. in 157. člen Družinskega zakonika1). Ni mogoče prezreti, da so v tem trenutku indici, ki kažejo na možnost spolne zlorabe, razmeroma skromni in da niti mati ni prepričana, ali je do zlorabe res prišlo. Prav tako ni mogoče prezreti, da se niti ne zatrjuje, da bi oče C. kontinuirano oziroma večkrat2 zlorabil, prav tako se ne zatrjuje, da bi oče storil kakršnokoli neprimerno dejanje proti drugima dvema otrokoma. Pa vendar je sodišče prve stopnje v obravnavani situaciji ravnalo pravilno, ko je kljub navedenim dvomom, ki jih obširno izpostavlja pritožba, sprejelo začasni ukrep, s katerim je učinkovito zaščitilo otroke pred morebitno zlorabo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da otroci ne živijo skupaj z očetom, od začetka leta 2024 so stiki med očetom in C. potekali samo preko telefona in videoklica, stiki z A. pa preko telefona in občasno v živo, po predhodnem dogovoru z materjo (7. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa); glede stikov očeta z B. v spisu ni podatkov. Stiki trenutno v skladu z izpodbijanim sklepom potekajo pod nadzorom CSD in bodo pod nadzorom potekali 9 mesecev. V teh devetih mesecih se bo lahko natančno preiskalo, kaj je vzrok C. težav, in sum zlorabe dokončno potrdil ali ovrgel.

10.Pritožbeno sodišče je tehtalo intenzivnost posega v pravice dolžnika z izrečenim ukrepom na eni strani ter potencialno grozečo škodo, ki jo je z ukrepom mogoče preprečiti, na drugi strani. Ni dvoma, da je s stiki pod nadzorom usposobljenih delavcev CSD mogoče učinkovito preprečiti morebitno spolno zlorabo. Glede na to, da od začetka leta 2024 oče stikov v živo z C. - in morda tudi B. - sploh ni imel, stiki z A. pa so bili nedorečeni in občasni, pritožbeno sodišče ocenjuje, da sedanja ureditev, ko stiki (z vsemi tremi otroki) potekajo pod nadzorom CSD, ni pretirano hud poseg v pravice dolžnika. Nenazadnje tudi dolžnik sam navaja, da je morda najbolje (zaradi zaščite njega samega pred neutemeljenimi obtožbami upnice), da stiki nekaj časa potekajo pod nadzorom.

11.Sodišče druge stopnje ni sledilo pritožbi v delu, ko navaja, da ni nobene podlage za stike pod nadzorom z devetletnim A. Kot že pojasnjeno, se dolžniku očita spolna zloraba; četudi se sploh ne zatrjuje, da bi zlorabljal tudi A. in B., pa je v primeru suma spolne zlorabe treba učinkovito zaščititi vse otroke, ne le tistih, ki so že bili žrtev zlorabe. Zato v tem trenutku ni podlage, da bi se določili nenadzorovani stiki očeta z A.

12.Pač pa je pritožba utemeljena v delu, ko navaja, da je stik enkrat tedensko po eno uro z vsemi tremi otroki premalo za učinkovito in kakovostno povezovanje otrok z očetom. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je ena ura tedensko premalo za kakovostno stikovanje s tremi otroki. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da oče nima stikov z otroki le eno uro tedensko, temveč dve uri tedensko (kar je lahko bodisi ob različnih dneh, bodisi istega dne, vendar v daljšem trajanju). Določitev konkretnih terminov stikov je sodišče druge stopnje prepustilo CSD, ki naj pred tem pridobi izjavi obeh udeležencev postopka.

13.Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče dolžnikovi pritožbi deloma ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo, kot izhaja iz I. točke izreka tega drugostopenjskega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku3 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku4). Ker v preostalem delu ni ugotovilo niti izrecno zatrjevanih niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) kršitev, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 sklep sodišča prve stopnje v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo.

14.V nepravdnem postopku je osnovno načelo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Ker odgovor na pritožbo tudi ni bistveno prispeval k rešitvi pritožbe, je sodišče druge stopnje sklenilo, da upnica sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ.

2Glede na podatke spisa je C. uporabil dovršni glagol: "vtaknil" in ne nedovršnega "vtikal" (ali kaj podobnega), kar nakazuje, da naj bi šlo za enkratno dejanje.

3Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

4Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 8, 153, 154, 157, 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.