Jedro

Upnica je utemeljeno zahtevala izplačilo, upoštevajoč da je zastavno pravico na deponiranem znesku pridobila pred predlagateljico (prvi odstavek 110. člena ZIZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se deponirani denarni znesek iz I. točke sklepa sodišča prve stopnje N 26/2010 z dne 11. 1. 2011 v višini 60.000,00 EUR izroči A. A. Iz razlogov sklepa izhaja, da je bil na predlog predlagateljice s sklepom N 26/2010 z dne 11. 1. 2011 v korist nasprotnega udeleženca sprejet polog (depozit) v višini 60.000,00 EUR, ki ga je slednji prevzel z izjavo (dopisom z dne 6. 6. 2011) z zaprosilom za nakazilo na račun njegove matere A. A. 13. 12. 2012 in 16. 1. 2013 pa je sodišče prejelo sklepa (o začasnih odredbah) Okrajnega sodišča na Vrhniki (P 97/2012 z dne 13. 12. 2012 in 1798 Z 34/2013 z dne 9. 1. 2013) o prepovedi izplačila depozita nasprotnemu udeležencu oziroma komu koli drugemu po njegovem nalogu. 10. 11. 2014 pa je sodišče prejelo še sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru I 282/2014 z dne 6. 11. 2014 upnice A. A. zoper nasprotnega udeleženca (kot dolžnika) zaradi izterjave 62.138,61 EUR o dovolitvi rubeža denarne terjatve slednjega do sodišča iz naslova deponiranega zneska (s čimer je A. A. na deponiranem znesku pridobila zastavno pravico). 9. 12. 2014 je nato sodišče prejelo še sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru 0246 I 310/2014 z dne 4. 12. 2014 upnice C. C. zoper nasprotnega udeleženca (kot dolžnika) zaradi izterjave 7.584,32 EUR o dovolitvi rubeža denarne terjatve slednjega do sodišča iz naslova deponiranega zneska (s čimer je (tudi) C. C. na deponiranem znesku pridobila zastavno pravico). Nato pa je 12. 12. 2014 sodišče prejelo še sklep Okrajnega sodišča v Kopru I 282/2014 z dne 8. 12. 2014 upnice A. A., da se terjatev nasprotnega udeleženca (kot dolžnika) do sodišča iz naslova depozita v višini 60.000,00 EUR prenese na upnico v izterjavo njene izvršljive terjatve v znesku 62.138,61 EUR. Upnica A. A. je zato utemeljeno zahtevala izplačilo, upoštevajoč da je zastavno pravico na deponiranem znesku pridobila pred predlagateljico (upoštevajoč prvi odstavek 110. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju: ZIZ).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica iz „vseh pritožbenih razlogov“ s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremeni (tako da predlog A. A. za izplačilo zavrne) ali pa ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek (ponovno odločanje). V pritožbi opozarja, da v izpodbijanem sklepu navedena sklepa (Okrajnega sodišča na Vrhniki opr. št. P 97/2012 in opr. št. 1998 Z 34/2014) o začasni odredbi prepovedujeta izplačati sodni depozit zaradi plačila 10.419,68 EUR in 41.981,00 EUR s pripadki in vsebinsko podajata prepoved izplačila sodnega depozita komurkoli po nalogu B. B. v konkretnem primeru njegovi mami A. A. Ti začasni odredbi sta bili zadnje pred sklepom o izvršbi upnice(2) A. A. in sodišče prve stopnje ne bi smelo odločiti glede nakazila zneska do višine zneskov, zavarovanih s citiranima začasnima odredbama. S tem, ko je izdalo izpodbijani sklep, pa je v resnici omogočilo nasprotnemu udeležencu razpolaganje z depozitom, čeprav mu začasni odredbi to izrecno prepovedujeta. Ker B. B. s prenakazilom sredstev na račun njegove mame, s predlogom z dne 6. 6. 2011, ni uspel, je postopal tako, da je z mamo A. A. (po izdaji začasnih odredb) sprožil fiktivni izvršilni postopek, na podlagi katerega je ta s sklepom o izvršbi I 282/2014 z dne 6. 11. 2014 prehitela predlagateljico in pridobila zastavno pravico na depozitu, dne 10. 11. 2014 pa je bil na tem opravljen tudi rubež. Nedvoumno je, da gre za goljufije in namerno oškodovanje predlagateljice, saj ni možno, da bi mama B. B. zahtevala izplačilo kakršnihkoli terjatev v „dobri veri“. Fiktivnost pridobljene zastavne pravice je nedvoumna že iz razlogov hitenja mame A. A., posredno B. B., saj je takoj po seznanitvi s pravnomočno odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1942/2014 z dne 15. 10. 2014, s katero je predlagateljica pridobila pravnomočno terjatev zoper nasprotnega udeleženca, kar štirikrat urgirala in zahtevala z vlogami izplačilo zneska sodnega depozita. Temu je bilo tako, ker je bilo ves čas pričakovati poseg predlagateljice kot upnice na istem premoženju s sklepom o izvršbi opr. št. I 310/2014 z dne 4. 12. 2014, izdanem na podlagi citirane sodbe Višjega sodišča v Ljubljani z opravljenim rubežem z dne 9. 12. 2014. Opozarja na sosledje dogodkov ter da je predlog za izvršbo svoje terjatve vložila nemudoma, ko je bilo to mogoče. Gre nedvomno za zlorabo pravic s strani B. B., pri kateri mu očitno pomaga njegova mama, pri čemer oba kot nosilca posameznih pravic nastopata v nasprotju s pravom kot takim, čeprav se gibljeta v okviru posamezne pravice, katere nosilca naj bi bila. Predvsem s tem pa ogrožata pravico drugega, to je predlagateljice kot upnice, ki ima zoper B. B. dve začasni odredb in terjatev po pravnomočni sodni odločbi. S tem so pravice predlagateljice grobo kršene, še posebej upoštevaje dejstvo, da navedenega sosledja dogodkov sama ni mogla preprečiti oziroma nanj vplivati. Meni, da bi bilo potrebno postopek z izplačilom depozita A. A. prekiniti do pravnomočne odločitve glede veljavnosti pravnega posla, ki predstavlja izvršilni naslov med A. A. in B. B., ki ga bo predlagateljica pričela nemudoma, ko ji bo omogočeno, da se seznani z vsebino izvršilnega spisa opr. št. I 282/2014. 3. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec. Meni, da je postopek končan, saj ga je Okrajno sodišče v Kopru obvestilo, da so bila sredstva 60.000,00 EUR na sodnem depozitu zarubljena v izvršilnem postopku. Sicer pa pritožbene trditve v celoti prereka.

4. Na pritožbo je odgovorila tudi (udeleženka) A. A., ki vse pritožbene trditve glede fiktivnosti pridobljenih zastavnih pravic in goljufije v izvršilnem postopku ogorčeno zavrača. Meni, da sodnega depozita N 26/2010 ni več, ne obstaja, saj so vsa sredstva zarubljena, zato je izpodbijani sklep nepotreben in nezakonit. Sodišče prve stopnje je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Kopru 0246 I 282/2015 z dne 8. 12. 2014, ki je postal pravnomočen 15. 12. 2014, njen dolžnik (dolžničin dolžnik) in bi ji terjatev (na sodnem depozitu) moralo izplačati, ne pa izdati izpodbijani sklep, ki predstavlja zgolj zavlačevanje postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP) sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb (ne)pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi, da je bila terjatev nasprotnega udeleženca iz naslova sodnega depozita v višini 60.000,00 EUR s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru I 282/2014 z dne 8. 12. 2014 prenešena na upnico A. A. v izterjavo njene izvršljive terjatve v znesku 62.138,61 EUR (potem ko je pred tem upnica A. A. na deponiranem znesku pridobila zastavno pravico, in to pred predlagateljico). Ker pritožba navedeno priznava, v bistvu nima razlogov zoper izpodbijani sklep (zato ga je pritožbeno sodišče preizkusilo zgolj v okviru po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava).(3) V pritožbi navedeni razlogi se nanašajo na postopek in sklep Okrajnega sodišča v Kopru 0246 I 282/2015 z dne 8. 12. 2014, kar pa ni predmet tega postopka.

7. Ker kakšne bistvene kršitve postopkovnih določb pritožbeno sodišče ni ugotovilo, kot tudi ne morebitne napačne materialnopravne presoje, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 37. ZNP odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.(4)

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih udeleženci niso uveljavljali.

Op. št. (2): V pritožbi očitno pomotoma navedene kot „dolžnice“; Op. št. (3): Pritožbeno sodišče glede izdanih začasnih odredb pritožnici pojasnjuje, da je bilo z njimi prepovedano razpolaganje nasprotnemu udeležencu, ne pa morebiten rubež terjatve v izvršilnem postopku in še posebej ne prenos terjatve v izterjavo (izplačilo); po prvem odstavku 120. člena ZIZ dobi s prenosom terjatve v izterjavo upnik pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, če je ta znesek zapadel, ter storiti vse, kar je potrebno za ohranitev in uveljavitev prenesene terjatve in uveljavljati pravice v zvezi z zastavo, ki je bila dana v njeno zavarovanje; Op. št. (4): Pritožbeno sodišče sicer soglaša s stališči udeleženke (upnice) A. A. v odgovoru na pritožbo o nepotrebnosti izpodbijanega sklepa, a je pri odločanju izhajalo iz dejstva, da je sodišče prve stopnje izpodbijan sklep izdalo;