Jedro

Presoja izpolnjenosti pogojev za omejitev pravice do stikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in sklep z dne 25.3.2010, s katerim je stike nasprotnega udeleženca z mld. otrokoma M. in J. M. omejilo tako, da potekajo dvakrat mesečno v trajanju dveh ur na Centru za socialno delo M. ob strokovni pomoči strokovnih delavcev, razveljavilo in predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe o prepovedi stikov med otrokoma in očetom zavrnilo.

Zoper sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor nasprotnega udeleženca zavrne in sklep sodišča z dne 25.3.2010 potrdi oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da bi moralo sodišče pri odločanju o ugovoru glede vprašanj, za katera samo nima strokovnega znanja, pridobiti mnenje pristojnih organov oziroma ustreznih strokovnjakov. Sodišče tega ni storilo in je, kljub kritični situaciji, brez ustreznega mnenja kliničnega psihologa odločilo samo in še to v nasprotju s pridobljenim mnenjem CSD Ljubljana M.. Prav tako strokovnih delavcev centra ni zaslišalo. Sodišče ni navedlo, na podlagi katerih argumentov meni, da je izpoved nasprotnega udeleženca verodostojna, izpoved predlagateljice pa izmišljena oziroma neverodostojna. Sodišče se do mnenja CSD z dne 22.3.2010 ni opredelilo. Prav tako ni navedlo, na podlagi katerih listin, poleg zaslišanja udeležencev in mnenja sodnega izvedenca Z., je zaključilo, da je edini vzrok za vse težave pri urejanju stikov odnos med staršema, predvsem na strani matere, ki očitno ne podpira stikov. Protislovna je obrazložitev sodišča prve stopnje, ki je v sklepu, s katerim je izdalo začasno odredbo zapisalo, da je potrebno zadeve razčistiti in ugotoviti razloge za nastalo situacijo, medtem ko je v izpodbijanem sklepu zatrdilo, da je krivda za vse na strani matere. Sodišče v svoji obrazložitvi izpostavlja zgolj listine, ki jih je podal nasprotni udeleženec in ki datirajo z leti 2004, 2007 in 2008, medtem ko se do listin, ki jih je v spis vložila predlagateljica, ni opredelilo. Svojo odločitev je oprlo na zastarela izvedenska mnenja, ki dejanskemu stanju več ne ustrezajo, s čimer so podane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Že iz tega razloga je sklep nezakonit. Sodišče dogodku z dne 4.3.2010, glede katerega je predlagateljica podala kazensko ovadbo, zmanjšuje pomen. Opravičuje ravnanje, za katerega ni opravičila. Gre namreč za izrazito agresivno ravnanje, ki nikakor ne more ostati nekaznovano. Po prepričanju predlagateljice ne drži, da CSD ni navedel razlogov za predlagano ukinitev stikov. Otroke je nedopustno siliti k stikom, če si jih ne želita, saj lahko siljenje k stikom pomeni posledice za njihov nadaljnji duševni razvoj. Pavšalen in neobrazložen je zaključek sodišča, da je prepričano, da ima nasprotni udeleženec otroka rad in jima ne želi nič žalega. Nedopustno je, da je sodišče oprlo svojo odločitev na mnenje sodnega izvedenca Z. z dne 3.3.2009, izvedenke G. z dne 6.2.2007, na mnenje CSD G. z dne 24.22.2008, medtem ko listin, ki jih je predložila predlagateljica, ni upoštevalo. Prav tako ni izvedlo dokaza s postavitvijo izvedenca klinične psihologije, ki bi lahko strokovno ugotovil vzroke za odklonilen odnos otrok do stikov in podal mnenje glede njihove koristnosti. Tudi obrazložitev sodišča, da izpovedbi predlagateljice ne verjame, ne vzdrži kritične presoje. Sodišče se pri tem postavi na stran nasprotnega udeleženca in se celo sprašuje, zakaj sta se otroka pri očetu dobro počutila.

Na pritožbo predlagateljice je nasprotni udeleženec podal odgovor, v katerem poudarja, da so stiki z otroki že od aprila 2009 v celoti prekinjeni.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru nasprotnega udeleženca moralo pridobiti mnenje kliničnega psihologa, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na mnenje sodnega izvedenca Z., ki ga je podal v zadevi, opr. št. IV P 1822/2008. Zadeva se je zaključila s sodbo z dne 11.6.2009, ki je postala pravnomočna 15.7.2009, sodni izvedenec pa je mnenje podal marca 2009. V mnenju je navedel, da so stiki otrok z očetom v korist otrok. Prav tako pa je izvedenka K. za potrebe CSD Škofja Loka dne 6.2.2007 izdelala mnenje, v katerem je predlagala, da se otroka predodelita v varstvo in vzgojo očetu, ki sinova obvladuje, jima daje ustrezno prostost in podporo, ju usmerja in jima daje jasne meje. Ugotovila je, da je oče v odnosu do sinov ljubeč, pozoren in skrben. Podobno izhaja iz mnenja CSD Grosuplje z dne 24.11.2008, ki ga je podal v pravdni zadevi, opr. št. IV P 1822/2008, iz katerega izhaja, da je urgentno, da se otroka predodelita v varstvo in vzgojo očetu. Glede na to, da je izvedenec Z. marca 2009 podal mnenje, v katerem je ugotovil, da so stiki v korist otrok, pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje za ugotovitev koristnosti stikov otrok z očetom moralo postaviti še izvedenca klinične psihologije ter da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na zastarela izvedenska mnenja, ki dejanskemu stanju več ne ustrezajo, ni utemeljen.

Prav tako ne drži, da se sodišče prve stopnje do mnenja CSD Moste Polje z dne 22.3.2010 ni opredelilo. Nasprotno: sodišče prve stopnje se je oprlo na ugotovitve CSD Moste Polje pri ugotavljanju koristnosti stikov. CSD je namreč podal mnenje, da so stiki med otrokoma in očetom, ki se od aprila 2009 ne izvajajo, lepo stekli, da težav ni bilo. Zaradi tega je omenjeni CSD predlagal, da se stiki izvajajo v širšem okolju in nič več pod nadzorom. Iz uradnega zaznamka strokovnega sodelavca, ki je podal to mnenje, izhaja, da je bil že prvi uvajalni stik kvaliteten tako vsebinsko kot po obliki ter da imajo tako oče kot otroci dovolj idej in želje, da drugemu namenijo prijetne vsebine. Zgolj zaradi dogodka marca 2010 pa je CSD zapisal, da predlaga ukinitev stikov, ker niso taki, kot jih želita otroka. Ni pa se, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, v mnenju opredelil do vzroka, zakaj otroka stike odklanjata. Zato sodišče prve stopnje predlogu CSD Moste Polje za ukinitev stikov utemeljeno ni sledilo. Svoje razloge zakaj ne, ki jih sprejema tudi pritožbeno sodišče, pa je tudi ustrezno obrazložilo.

Prav tako ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do listin, ki jih je predložila predlagateljica. Na podlagi zaslišanja udeležencev in predloženih listin, je zaključilo, da je edini vzrok za težave pri urejanju stikov med otrokoma in očetom odnos med staršema, predvsem na strani matere, ki stikov očitno ne podpira, otrokoma ne nudi podpore in vzpodbude za stike z očetom, kar poraja vselej nove in nove zaplete in konflikte med staršema, kar otroke, ki so temu priča, obremenjuje. Da so težave pri urejanju stikov posledica konfliktnega odnosa med staršema, predložene listine predlagateljice, predvsem zapisnik o sprejemu ustne ovadbe predlagateljice z dne 8.3.2010 in sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 69/2008 z dne 23.10.2008, jasno potrjujejo.

Za dogodek z dne 4.3.2010 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je le eden v nizu dogodkov, ki so se pripetili zaradi sporov med staršema. Da je sodišče prve stopnje dogodku iz marca 2010 pripisalo premajhen pomen, ne drži. Zaplet pri izvedbi stikov tega dne je namreč posledica konfliktnega odnosa med staršema, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, nikakor pa ne agresivnega ravnanja nasprotnega udeleženca.

Prav tako pritožnica neutemeljeno izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki njeni izpovedbi, da so stiki z očetom za otroke ogrožujoči, ni sledilo. Izrecno je namreč navedlo dokaze, ki njene izpovedbe ne potrjujejo, in sicer: poročilo CSD Ljubljana Moste Polje, iz katerega izhaja, da sta se otroka na uvajalnih stikih dobro počutila, izvedensko mnenje izvedenca Z., mnenje izvedenke K., mnenje CSD Grosuplje. Na podlagi navedenih dokazov je prvostopenjsko sodišče namreč pravilno ugotovilo, da so stiki otrokoma nedvomno v korist, na uvajalnih stikih pa sta se otroka tudi dobro počutila.

Sklep o izdani začasni odredbi, s katerim so bili določeni stiki pod nadzorom, je zato pravilno razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

Ker niso podani razlogi, iz katerih se sklep izpodbija, in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba v skladu z določilom 2. točke 365. člena ZPP zavrniti pritožbo in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.