Jedro

Odgovornost države za škodo, ki je posledica padca, ker ni očistila (poledenelega) parkirišča pred sodiščem, ki je v upravljanju sodišča in v lasti RS.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožniku je 4.1.2000 zdrsnilo na poledenelem parkirišču za sodno zgradbo ... tako, da se je poškodoval. Prvostopenjsko sodišče mu je prisodilo skupaj 3.500.000 SIT (zdaj 14.605,24 EUR) odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje. Presodilo je, da je podana toženkina odgovornost, ker je tožnik padel na delu parkirišča, ki je v upravi Okrožnega sodišča ..., ki ni poskrbelo, da bi bil led s parkirišča ustrezno odstranjen. Tožnik, ki je bil primerno obut in pazljiv, k nastanku škode ni prispeval. Drugostopenjsko sodišče je toženkini pritožbi delno ugodilo in prisojeno odškodnino za telesne bolečine znižalo, tako da je toženki naložilo v plačilo skupaj 3.250.000 SIT - zdaj 13.562,01 EUR (od tega 1.200.000 SIT - zdaj 5.007,51 EUR - za telesne bolečine, 1.800.000 SIT - zdaj 7.511,27 EUR - za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in 250.000 SIT - zdaj 1.043,23 EUR - za strah).

Toženka v pravočasni reviziji uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Odškodnina za nepremoženjsko škodo je za 1.550.000 SIT - zdaj 6.468,04 EUR - previsoka. Toženka je storila vse, kar je bilo možno. Posipavanje ne more preprečiti zmrzali. Tožnik ni ravnal s posebno previdnostjo.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

Sodišči sta ugotovili naslednja odločilna dejstva, na katera je revizijsko sodišče vezano: - del parkirišča, kjer je tožnik padel, je v upravi sodišča in v lasti Republike Slovenije; - parkirišče je bilo močno poledenelo; - toženka ni poskrbela, da bi bil led odstranjen; - tožnik je bil primerno obut in pazljiv.

Na podlagi teh dejstev sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ugotovili, da je za škodo, ki je posledica tožnikovega padca, odgovorna toženka, ker parkirišča ni očistila. Morala bi poskrbeti za čiščenje parkirišča, torej tudi za odstranitev ledu in za posutje s peskom ali soljo. Iz ugotovitev sodišč izhaja, da naj bi toženka šele 15 dni po škodnem dogodku splužila parkirišče in ga posula s soljo in ne, da je storila vse, kar je bilo možno, kot trdi v reviziji. Pravilna je tudi presoja, da tožnik k škodnemu dogodku ni prispeval, saj je bil primerno obut in previden.

Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine iz 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, ko se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno.

Izhodišče za odločanje o višini odškodnine so dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki jih je preverilo pritožbeno sodišče. Ugotovljeno je, da si je tožnik pri padcu zlomil prvo ledveno vretence. Po oceni revizijskega sodišča sta sodišči vsa pravno pomembna dejstva (ugotovitve na peti do osmi strani prvostopenjske sodbe in peti ter šesti strani drugostopenjske sodbe) pravilno pravno ovrednotili, zato je pravilna odločitev, da ima tožnik pravico do povrnitve 3.250.000 SIT - zdaj 13.562,01 EUR - odškodnine (z izpodbijano sodbo je bilo tožniku prisojenih 19 povprečnih neto plač) in ne do 1.700.000 SIT - zdaj 7.093,97 EUR, kot v reviziji predlaga toženka. Po razpoložljivih podatkih informatizirane baze sodnih odločb revizijsko sodišče ugotavlja, da prisojena odškodnina ne odstopa navzgor od prisojenih odškodnin v podobnih primerih.

Revizijsko sodišče je na podlagi 378. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007) zavrnilo neutemeljeno revizijo in z njo tudi priglašene stroške.