Jedro

Določba prvega odstavka 12. člena ZBPP, na katero se pritožnik sklicuje, sicer predpisuje dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči prosilcu, ki je upravičen do denarne socialne pomoči. Vendar je iz določb zakona, posebej določbe drugega odstavka 12. člena jasno, da se ureditev nanaša na denarno socialno pomoč, ki jo dobiva upravičenec po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke (ZSVarPre) in zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), in ne denarne socialne pomoči, ki jo dobiva upravičenec v drugih državah po predpisih tuje države. Ob smiselni uporabi 52.c člena ZBPP bi sodišče lahko sledilo predlogu dolžnika le v primeru, če bi verjetno dokazal, da zaradi razlike v življenjskih stroškov med državo članico Evropske unije, v kateri prebiva in Republiko Slovenijo brez škode za svojo socialno stanje ne zmore plačati sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dolžnika za taksno oprostitev.

2. V pravočasni pritožbi dolžnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) in predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da se ga oprosti plačila sodne takse. Nosilni pritožbeni razlog, ki ga uveljavlja je, da je dolžnik prejemnik socialne pomoči, kar je dokazal z odločbo pristojne avstrijske socialne službe. Sklicuje se na 12. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), na podlagi katerega se brezplačna pravna pomoč dodeli prosilcu, ki je upravičen do denarne socialne pomoči. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu dolžnika za oprostitev plačila sodne takse (prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1) izhajalo iz pravilnih materialnopravnih izhodišč: ZBPP in Zakona o socialno varstvenih prejemkih - v nadaljevanju ZSVarPre) ter v zakonih določene višine minimalnega dohodka, ki še omogoča osnovno preživetje posameznika (znesek minimalnega dohodka 402,18 EUR po ZSVarPre) oziroma dvakratnika tega zneska (804,36 EUR), ki ne upravičuje več brezplačne pravne pomoči (13. člen ZBPP). Ker ZST-1 taksno oprostitev upravičuje v primeru, če bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka, ne pa meril za ugotavljanje te upravičenosti, je izhajajoč iz istega namena zakonov - zagotavljanje sredstev za preživljanje in preprečevanje posega v materialni položaj stranke ter ogrožanja njenega socialnega položaja, sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo merila za upravičenost dodelitve socialne pomoči oziroma brezplačne pravne pomoči.1 Prav tako določba šestega odstavka 11. člena ZST-1 določa, da je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

5. Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi materialnega položaja dolžnika, da ta prejema mesečno 923,99 EUR, česar dolžnik ne graja, in kar presega dvakratnik zneska minimalnega dohodka (804,36 EUR), zaključilo, da s plačilom sodne takse 30,00 EUR ne bi bilo ogroženo preživljanje dolžnika. Sodišče druge stopnje s takšnim zaključkom soglaša. 6. V pritožbi izpostavljeno dejstvo, da dolžnik prejema prejemke iz naslova socialne pomoči na podlagi odločbe avstrijske socialne službe, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne vpliva.2 Za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodne takse oziroma upravičenosti do brezplačne pravne pomoči je odločilna višina prejemkov, ki jih prejema stranka in ne iz katerega naslova so ti prejemki izplačani. Določba prvega odstavka 12. člena ZBPP, na katero se pritožnik sklicuje, sicer predpisuje dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči prosilcu, ki je upravičen do denarne socialne pomoči.3 Vendar je iz določb zakona, posebej določbe drugega odstavka 12. člena jasno, da se ureditev nanaša na denarno socialno pomoč, ki jo dobiva upravičenec po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke (ZSVarPre) in zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), in ne denarne socialne pomoči, ki jo dobiva upravičenec v drugih državah po predpisih tuje države. Ob smiselni uporabi 52.c člena ZBPP bi sodišče lahko sledilo predlogu dolžnika le v primeru, če bi verjetno dokazal, da zaradi razlike v življenjskih stroškov med državo članico Evropske unije, v kateri prebiva in Republiko Slovenijo brez škode za svojo socialno stanje ne zmore plačati sodne takse.

7. Po pojasnjenem pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo. Odločitev je sprejelo po tem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Pravni standard za zmanjšanje sredstev za preživljanje je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevan znesek dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. 2 Drugače VSL sklep II Cp 2257/2015. 3 Prosilec mora izpolnjevati tudi pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP.