Jedro

Odmera pravičen denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se za znesek 250.000 SIT (sedaj 1043,23 EUR) zavrže, v ostalem pa se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 40.759 SIT (sedaj 170,08 EUR), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.4.2002 dalje do plačila in mu povrniti pravdne stroške v znesku 91.582,71 SIT (sedaj 382,17 EUR) s pripadki. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča v zavrnilnem delu spremenilo tako, da je odločilo, da je toženka dolžna v celoti plačati tožniku 290.759 SIT (sedaj 1213,32 EUR), in sicer: - zakonske zamudne obresti od 250.000 SIT (sedaj 1043,23 EUR) v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero od 23.4.2002 do dneva izdaje prvostopenjske sodbe 14.11.2002, od prvega dne po dnevu izdaje prvostopenjske sodbe dalje pa obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti, - zakonske zamudne obresti od 3.000.000 SIT (sedaj 12518,78 EUR) v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero od 23.4.2002 do 25.7.2002 ter - zakonske zamudne obresti od 40.759 SIT (sedaj 170,08 EUR) od 23.4.2002 dalje do plačila in pravdne stroške v znesku 133.776,18 SIT (sedaj 558,24 EUR) s pripadki ter da se tožbeni zahtevek v presežku zavrne. V ostalem je pritožbo tožnika zavrnilo in odločilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 20.404 SIT (sedaj 85,14 EUR) pritožbenih stroškov s pripadki.

Tožnik je iz razloga napačne uporabe materialnega prava vložil revizijo proti zavrnilnemu delu sodb prvostopenjskega in pritožbenega sodišča, s katerima sta sodišči zavrnili njegov zahtevek za plačilo nadaljnje odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 1.750.000 SIT. Meni, da sta sodišči dejansko stanje sicer pravilno ugotovili, pri odmeri višine odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti pri zdravljenju ter strahu pa sta ugotovljena dejstva premalo vrednotili in mu prisodili občutno prenizko odškodnino. V reviziji obširno povzema dejstva, ki sta jih ugotovili sodišči in izvedenec, k njim pa dodaja tudi nova dejstva in zaključke. Opozarja zlasti, da je utrpel hudo telesno poškodbo, katere zdravljenje je bilo zahtevnejše in dolgotrajnejše kot običajno, saj je trajalo več kot leto dni, ter da je imel v času zdravljenja obe roki imobilizirani, zaradi česar je bil povsem odvisen od pomoči drugih. Meni, da sta sodišči premalo vrednotili intenziteto in trajanje prestanih telesnih bolečin kot tudi telesnih bolečin, ki jih bo moral prestajati v bodoče pri kakršnemkoli obremenjevanju obeh rok. Za to obliko škode bi mu morali odmeriti vso zahtevano odškodnino v znesku 2.500.000 SIT. Vso zahtevano odškodnino v višini 500.000 SIT pa bi mu morali odmeriti tudi iz naslova prestanega strahu. Več ur je prestajal hud primarni strah, zelo strah ga je bilo narkoze, utemeljeno pa ga je skrbelo tudi za uspešnost operacije in za končni izid zdravljenja. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi prvostopenjskega in pritožbenega sodišča v izpodbijanem delu spremeni tako, da obsodi toženko na plačilo še nadaljnje odškodnine v znesku 1.750.000 SIT z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter vseh zaznamovanih pravdnih stroškov.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija za znesek 250.000 SIT (sedaj 1043,23 EUR) ni dovoljena, v ostalem pa ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da se je toženka pripojila k družbi A. d.d. K. ter z vpisom te pripojitve v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod Srg ... dne 29.12.2005 prenehala (druga točka tretjega odstavka 521. člena tedaj veljavnega Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-UPB1, Uradni list RS, št. 15/2005). Ker je do njenega prenehanja prišlo po vložitvi revizije in po izteku tridesetdnevnega roka za vložitev odgovora na revizijo (tretji odstavek 375. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 73/2007, ZPP-UPB3), je revizijsko sodišče kljub prekinitvi postopka (tretja točka prvega odstavka 205. člena ZPP) na podlagi drugega odstavka 207. člena ZPP o reviziji na nejavni seji odločilo, revizijska odločba pa bo vročena pravnemu nasledniku toženke družbi A. S. d.d. K..

Revizijsko sodišče ugotavlja, da revizija za znesek 250.000 SIT (sedaj 1043,23 EUR) ni dovoljena. Tožnik je spregledal, da je pritožbeno sodišče odškodnino iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti pri zdravljenju ter strahu zvišalo za 250.000 SIT, tako da je bil njegov zahtevek za povrnitev teh dveh oblik nepremoženjske škode zavrnjen skupaj za 1.500.000 SIT in ne za 1.750.000 SIT, kot to zmotno navaja v reviziji. Ker je bilo s sodbo pritožbenega sodišča njegovi pritožbi za plačilo nadaljnje odškodnine v višini 250.000 SIT ugodeno, tožnik za vložitev revizije v tem obsegu nima več pravnega interesa. V skladu s 377. členom in drugim odstavkom 374. člena ZPP je bilo treba revizijo v tem obsegu zavreči. Ostali del revizije ni utemeljen. Čeprav tožnik v reviziji najprej trdi, da ne izpodbija dejanskega stanja, kot sta ga ugotovili prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče, nadaljnje revizijske navedbe v precejšnji meri odstopajo od dejanskih ugotovitev obeh sodišč (npr. da je bilo zdravljenje komplicirano in da je trajalo več kot leto dni, da ves čas zdravljenja sploh ni smel obremenjevati obeh rok, da se mu bodo bolečine v bodoče pojavljale pri vsakršnem obremenjevanju rok, da ga je bilo zelo strah tudi narkoze ). Ker z revizijo ni mogoče izpodbijati pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), revizijsko sodišče teh navedb ni upoštevalo. Pri odmeri odškodnine je pritožbeno sodišče ustrezno upoštevalo merila iz 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl., ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/2001 in 40/2007). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznemu oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Trajanje in intenzivnost tožnikovih prestanih in bodočih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter strahu sta razvidni iz razlogov na četrti in peti strani prvostopenjske sodbe ter na tretji in četrti strani pritožbene sodbe. Zato revizijsko sodišče povzema le najpomembnejše dejanske ugotovitve. Tožnik je v prometni nesreči 12.3.2001 utrpel zlom desne nadlaktnice v predelu nad komolcem in zlom velike grčice leve nadlaktnice. Zlom na desni roki mu je bil naravnan operativno. Deset dni je bil hospitaliziran, izvajati pa je moral tudi fizikalno terapijo. Pri večjih obremenitvah rok bo lahke bolečine trpel tudi v bodoče. Tožnik je po poklicu zidar, po podatkih v spisu pa je bil ob nezgodi je bil star 32 let. Za prestane in bodoče telesne bolečine ter nevšečnosti med zdravljenjem mu je prvostopenjsko sodišče odmerilo odškodnino v znesku 1.000.000 SIT (4172,93 EUR), pritožbeno sodišče pa je odškodnino iz tega naslova zvišalo na 1.200.000 SIT (5007,51 EUR). Neposredno ob nesreči je utrpel tudi hud primarni strah, nato pa je trpel sekundarni strah, in sicer tri do štiri tedne srednje stopnje ter še nadaljnje tri do štiri mesece lažje stopnje. Za prestani strah mu je prvostopenjsko sodišče odmerilo 250.000 SIT (1043,23 EUR) odškodnine, pritožbeno sodišče pa je odškodnino iz tega naslova zvišalo na 300.000 SIT (1251,88 EUR).

Pritožbeno sodišče je navedeni obliki nepremoženjske škode tožnika ustrezno uvrstilo v širši okvir s primerjavo prisoj za podobne vrste škode in z upoštevanjem razmerij med manjšimi in večjimi škodami.

Tožniku je bila s prvostopenjsko sodbo odmerjena tudi odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 1.500.000 SIT (sedaj 6259,39 EUR) ter zaradi skaženosti v višini 250.000 SIT (sedaj 1043,23 EUR). Proti odmeri za prvo obliko škode ni bilo pritožbe, za drugo obliko pa mu je bila že takrat prisojena vsa zahtevana odškodnina.

Odškodnina, odmerjena tožniku v skupni višini 3.250.000 SIT (sedaj 13562,01 EUR) pomeni v času izdaje prvostopenjske sodbe 20,5 povprečnih neto plač, ta znesek pa tudi po presoji revizijskega sodišča predstavlja pravično zadoščenje za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo. Revizija se zato neutemeljeno zavzema za zvišanje prisojene odškodnine.

Ker uveljavljani revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP v ostalem tožnikovo revizijo zavrnilo in z njo tudi priglašene revizijske stroške.