Jedro

UZ o opravljeni prepoznavi oseb po fotografijah v skladu s 46. členom ZNPPol v skladu s sodno prakso ne predstavlja dokaza v kazenskem postopku, temveč zgolj vir za pridobitev veljavnega dokaza, kar je v konkretnem primeru izpovedba priče, dana pred preiskovalnim sodnikom. Izpovedba priče ne more biti predmet izločitve, temveč se lahko tekom sojenja zgolj zastavi vprašanje verodostojnosti pričevanja, ki se nanaša na pravilnost ugotavljanja dejanskega stanja, ne pa na zakonitost prepoznave, opravljene v predkazenskem postopku.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je predsednica senata Okrožnega sodišča v Celju na podlagi določila 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnila predloge zagovornic obeh obtožencev za izločitev dokazov.

2. Zoper sklep se je pritožil obtoženi A. A. po svoji zagovornici in v pritožbi predlagal, da višje sodišče izloči nezakonito pridobljene dokaze.

3. Zoper sklep se je pritožila tudi zagovornica obtoženega B. B. iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb Zakona o kazenskem postopku in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da zahtevi za izločitev dokazov v celoti ugodi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb ter upoštevaje podatke iz kazenskega spisa, ni imelo nobenih pomislekov glede pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje, da so dokazi, katerih izločitev predlaga obramba, zakoniti.

**K pritožbi zagovornice obtoženega A. A.:**

6. Zagovornica v pritožbi zatrjuje, da je policija v predkazenskem postopku od obtoženega A. A. nezakonito pridobila dokaze, saj ob zasegu predmetov ni bil navzoč tolmač za madžarski jezik, s čimer je bila kršena pravica do uporabe obtoženčevega jezika, ki spada med temeljne človekove pravice. Pri zasegu predmetov ni bil navzoč tolmač za madžarski jezik, ampak je bil osebni zaseg predmetov očitno le pojasnjen s strani prevajalke po tem, ko je bil le-ta že izveden, prav tako pa iz spisa ni mogoče preveriti ali gre za sodnega tolmača. 7. Takšnim pritožbenim navedbam sodišče druge stopnje ni sledilo. Iz dokazov v sodnem spisu izhajajo naslednja ugotovljena dejstva: - iz Uradnega zaznamka o odvzemu prostosti in pridržanju ter Odločbe o odvzemu prostosti in pridržanju Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje (SKP PU Celje) z dne 11. 11. 2022 je razvidno, da so policisti z obtoženim A. A. pričeli postopek dne 10. 11. 2022 ob 19.30 uri, prostost pa mu je bila odvzeta istega dne ob 22.05 uri, ker so obstajali utemeljeni razlogi za sum, da je storil dve kaznivi dejanji velike tatvine po prvem odstavku 205. člena KZ-1 na škodo C. C. in D. D. Iz navedenih listin izhaja, da je bil obtoženec kot pridržana oseba v skladu s tretjim odstavkom 157. člena v zvezi s 4. členom ZKP v madžarskem jeziku seznanjen z vsemi tam navedenimi pravicami in jih je tudi razumel. Pri podpisu listin je zabeleženo, da je obtoženec podpis odklonil, kot prevajalka pa je v opombah podpisana tolmačka E. E. - iz zapisnika o zasegu predmetov Policijske postaje Slovenske Konjice (PP Slovenske Konjice) je razvidno, da je bilo obtoženemu A. A. na podlagi 220. člena ZKP dne 10. 11. 2022 ob 22.10 uri zaseženo vozilo znamke Toyota Corolla s kontaktnimi ključi in tudi zapečateno. V zapisniku je navedeno, da je bil obtožencu pojasnjen postopek zasega predmetov s strani prevajalke za madžarski jezik, da se je zapisnik zaključil ob 22.30 uri, obtoženec pa je podpis odklonil. - obtoženemu A. A. so policisti zasegli tudi obuvala črne barve ter mobilni telefon, kot je to razvidno iz zapisnika o zasegu predmetov PU Celje z dne 10. 11. 2022. V zapisniku je navedeno, da je bil zaseg predmetov opravljen ob 22.05 uri ter da je bil obtožencu pojasnjen postopek s strani prevajalke za madžarski jezik, obtoženec pa je zapisnik podpisal. 8. Zaradi razjasnitve okoliščin postopka, ki so ga policisti izvedli glede odvzema prostosti in zasega predmetov obtoženemu A. A., je sodišče prve stopnje na predobravnavnem naroku dne 20. 6. 2022 kot priči zaslišalo policista F. F. in G.G. ter tolmačko H. H. Policist F. F. je povedal, da je bil obtoženi A. A. prisoten ob zasegu vozila Toyote Corolle Verso na policijski postaji ter da mu je bil postopek zasega pojasnjen s strani prevajalke za madžarski jezik, ki je bila tudi ves čas navzoča. Vse kar se je zapisalo, je prevajalka sproti prevajala pred vročitvijo v podpis in je bila prevajalka tudi ves čas navzoča, četudi morda na posamezni listini ni poimensko navedena. Iz izpovedbe priče G. G. izhaja, da so po odvzemu prostosti v bližini kraja kaznivega dejanja, obtožencu na policijski postaji predočili vse pravice v madžarskem jeziku po obrazcu, ki ga imajo sicer v vseh jezikih, celo na steni, nato pa so počakali na tolmačko, ki je prišla v roku pol ure. Po odvzemu prostosti in v navzočnosti tolmačke, torej po danem pravnem pouku obtožencu v madžarskem jeziku, so mu zasegli predmete. Priča je še pojasnil, da je tolmačka prevajala vse kar je bilo povedanega in prebranega, prevedlo se mu je tudi vse navedbe v odločbi. Izpovedbi obeh policistov pa sta skladni tudi z izpovedbo priče E. E., ki je pojasnila, da je bila dne 10. 11. 2022 zvečer poklicana na PP Slovenske Konjice, kjer je komunicirala z obtoženim A. A. in je tam tolmačila do 1.00 ure zjutraj. Na naroku je predložila potrdilo o tolmačenju, iz katerega je razvidno, da je dne 10. 11. 2022 tolmačila od 21.45 do 22.45 ure, od 23.00 do 23.20 ure in med 00.50 in 1.15 uro naslednjega dne. Priča je tudi povedala, da je bila navzoča pri zasegu vozila Toyota in pri zasegu obuval ter telefona, kar je sicer skladno z zapisanimi urami zaseženih predmetov na zapisnikih o zasegu in vsebino posameznih zapisnikov o zasegu. Priča je še pojasnila, da je obtoženi A.A. podpise posameznih listin odklonil, sicer pa posebnih pripomb ni podal. 9. Na podlagi tako izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bil obtoženi A. A. v predkazenskem postopku o vseh pravicah ob odvzemu prostosti, kakor tudi ob zasegu predmetov poučen v njegovem materinem jeziku in jih je tudi razumel, zato mu po presoji sodišča ni bila kršena pravica do uporabe svojega jezika iz 62. člena Ustave Republike Slovenije v zatrjevani smeri. Razloge za svojo odločitev je sodišče prve stopnje podrobno in prepričljivo obrazložilo v točkah 15 in 16 izpodbijanega sklepa. Takšnim razlogom se v celoti pridružuje tudi sodišče druge stopnje. Pritožbena navedba, da naj bi tolmačka E. E. na naroku dne 20. 6. 2023 povedala, da se ne spomni ali so bili obtožencu odvzeti predmeti pred ali po danem pravnem pouku, ni točna. Priča je v zvezi s postopkom zasega predmetov obtožencu na vprašanje predsednica senata izrecno odgovorila, da dvomi, da je bilo karkoli narejeno pred njenim prihodom, saj je bila ona prva tolmačka in je vse sproti prevajala. Obtoženega je seznanila z razlogi za odvzem prostosti, seveda pa ne more povedati, kaj se je dogajalo pred njenim prihodom. Trditev pritožbe, da so navedbe ostalih prič nejasne in da se nihče ne spomni točnega sosledja dogodkov, pa so povsem nekonkretizirane. V zvezi z navedbo pritožbe, da iz spisa ni mogoče preveriti ali gre za sodnega tolmača, pritožbeno sodišče opozarja, da se takšni podatki v spisu seveda ne nahajajo. V zvezi s to pritožbeno navedbo pa je že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da v fazi policijske preiskave lahko prevaja vsak, ki pozna in govori jezik osumljenca. Tolmačka E. E. pa je vpisana v imenik sodnih tolmačev pri Ministrstvu za pravosodje. Tako se vse pritožbene navedbe izkažejo kot neutemeljene.

**K pritožbi obtoženega B. B.:**

10. Zagovornica v pritožbi zatrjuje, da je bila prepoznava obtoženca, ki so jo opravili policisti s strani priče I. I., opravljena nezakonito in predstavlja eklatantno kršitev določil 242. in 242.a člena ZKP ter 46. člena ZNPPol. Ker je bila prepoznava opravljena nezakonito, so dokazi, pridobljeni na podlagi takšne prepoznave nezakoniti in bi jih sodišče moralo izločiti.

11. Takšno stališče zagovornice je, po oceni višjega sodišča, napačno. Zakon o kazenskem postopku v 242. in 242.a členu ureja takoimenovano sodno prepoznavo, ki jo opravi preiskovalni sodnik tekom kazenskega postopka. V obravnavanem primeru sodna prepoznava ni bila opravljena, zato ni utemeljena trditev obrambe, da je šlo za kršitev določil Zakona o kazenskem postopku. V obravnavanem primeru so namreč policisti v predkazenskem postopku s pričo I. I. opravili prepoznavo oseb po fotografijah na podlagi 46. člena ZNPPol. Citirani člen v prvem odstavku določa, da smejo policisti zaradi odkrivanja storilca kaznivega dejanja ali prekrška ali ugotavljanja identitete neznane osebe opraviti prepoznavo oseb po fotografijah. V tretjem odstavku 46. člena ZNPPol je natančno opisan postopek prepoznave oseb po fotografijah. V četrtem odstavku citiranega člena pa je določeno, da o prepoznavi policist napiše uradni zaznamek, v katerega navede tudi, katere fotografije je oseba videla. Sam Uradni zaznamek o opravljeni prepoznavi oseb po fotografijah v skladu s sodno prakso, ki se odraža skozi številne odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ne predstavlja dokaza v kazenskem postopku, temveč zgolj vir za pridobitev veljavnega dokaza, kar je v obravnavanem primeru izpovedba priče I. I., dane pred preiskovalnim sodnikom. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo predlog za izločitev dokazov glede s strani obrambe zatrjevane nezakonite prepoznave, pravilna in zakonita. O razlogih za svojo odločitev je sodišče prve stopnje v točki 8 izpodbijanega sklepa navedlo prepričljive razloge, ki jih je povezalo tako z veljavno sodno prakso, kakor tudi s teorijo. Tudi pritožbeno sodišče poudarja, da izpovedba priče ne more biti predmet izločitve, temveč se lahko tekom sojenja zgolj zastavi vprašanje verodostojnosti pričevanja, ki se nanaša na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa na zakonitost prepoznave, opravljene v predkazenskem postopku.

12. Naslednja pritožbena trditev se nanaša na vprašanje zakonitosti zasega predmetov obtoženemu B. B. Obramba tako v predlogu za izločitev dokazov, kakor tudi v pritožbi, zatrjuje, da v zapisniku o zasegu predmetov ni navedeno, da je bila prisotna tolmačka. V pripombah je zgolj zabeleženo, da je bil postopek za zaseg predmetov obtožencu pojasnjen s strani uradne prevajalke za madžarski jezik, vendar zgolj pojasnilo ne pomeni, da je bil opravljen prevod celotnega postopka in tudi pravnega pouka, ki ga policija mora dati osumljencu pred zasegom predmetov. Pri zasegu tolmačka ni sodelovala, saj ni zapisniku navedena, z njenim zaslišanjem pa te napake ni mogoče v postopku sanirati.

13. Sodišče prve stopnje je v točki 13 izpodbijanega sklepa obširno in prepričljivo obrazložilo svojo oceno, zakaj šteje navajanja obeh zagovornic o nezakonitih zasegih predmetov obema obtožencema (bankovcev, obuval in vozila) za neutemeljena. Na podlagi skrbne presoje listin v predkazenskem postopku (odredbe o odvzemu prostosti obema obtožencema, zapisnikov o zasegu predmetov) v povezavi z izpovedbami prič, zaslišanih na predobravnavnem naroku dne 20. 6. 2023, je pravilno zaključilo, da obtožencema ni bila kršena ustavna pravica do uporabe materinega jezika v predkazenskem postopku, da sta bila deležna vseh pravnih poukov v zvezi z odvzemom prostosti in v zvezi z zasegom predmetov in da je celoten postopek policije od trenutka, ko jima je bila odvzeta prostost, potekal ob navzočnosti tolmačke H. H. Slednja je na predobravnavnem naroku dne 20. 6. 2023 v zvezi z tolmačenjem obtoženemu B. B. izrecno izpostavila, da je bila navzoča pri vsaki komunikaciji policistov z njim in je vse sproti prevajala, mu pojasnila razloge za pridržanje, prav tako pa je bila prisotna pri zasegu oblačil in bankovcev. Njeno izpovedbo potrjuje tudi potrdilo o prevajanju dne 11. 11. 2022, ki ga je predložila sodišču. Iz potrdila je razviden dejanski čas prevajanja od 9.00 do 16. ure, torej skupaj sedem ur. Enako kot zaslišana policista J. J. in K. K. je H. H. pojasnila sam postopek tolmačenja, ki obsega sprotno prevajanje celotne komunikacije med policijo in obtožencem.

14. Iz vsebine odločbe o odvzemu prostosti z dne 11. 11. 2022 je razvidno, da je bila obtoženemu B. B. po začetem policijskem postopku istega dne ob 7.30 uri, ob 9.40 uri odvzeta prostost zaradi utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja velike tatvine po 205. členu KZ-1, oseba pa je bila v madžarskem jeziku seznanjena z vsemi tam navedenimi pravicami in jih je razumel, vročeno odločbo je tudi brez pripomb podpisal. Iz zapisnika o zasegu predmetov Policijske postaje Slovenske Konjice z dne 11. 11. 2022 nadalje izhaja, da so bili bankovci in oblačila zaseženi kot dokaz zaradi suma, da izvirajo iz kaznivega dejanja, dne 11. 11. 2022 ob 10.20 uri (do 11.10 ure), torej po odvzemu prostosti obtožencu in po vseh danih pravnih poukih v lastnem jeziku. Navedeno izhaja tudi iz izpovedb policistov J. J., K. K. ter tolmačke H. H. Tako je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je bil obtoženemu B. B. pravni pouk v lastnem jeziku po 4. členu ZKP podan takoj, ko je bilo to objektivno mogoče, torej s prihodom tolmačke ob 9.00 uri istega dne, kar pomeni brez dvoma še pred zasegom predmetov (ob 10.20 uri).

15. V zvezi z varnostnim pregledom, ki ga izpostavila zagovornica v pritožbi, pa je potrebno opozoriti na šesti odstavek 51. člena ZNPPol, ki določa, da opravijo policisti pred namestitvijo osebe v prostor za pridržanje podrobnejši varnostni pregled osebe. Pri tem podrobneje pretipajo in pregledajo predvsem notranjost obuval, žepe, notranje dele in skrita mesta oblačil ali pokrival, ki jih ni mogoče pregledati z otipom, vanje pa je mogoče skriti manjše nevarne predmete ali snovi. Če je potrebno, smejo zahtevati, da oseba posamezna vrhnja oblačila sleče, da jih podrobno pregledajo. Pri tem policisti podrobno pregledajo tudi vsebino stvari, ki jih ima oseba pri sebi oziroma s seboj. V skladu s citiranim zakonskim določilom so policisti ob privedbi obtoženega B. B. v prostor za pridržanje, tudi izvedli varnostni pregled, pri čemer so takrat pri njem našli bankovce, ki so mu bili kasneje zaseženi.

16. Povsem napačna je pritožbena trditev, da so policisti obtoženemu B. B. odvzeli prostost 11. 11. 2022 ob 9.30 uri zgolj zato, ker je hodil po avtocesti. Sodišče prve stopnje je v točkah 11 in 12 izpodbijanega sklepa zelo natančno obrazložilo, na podlagi katerih konkretnih dejstev in dokazov, s katerimi je policija že razpolagala v času odvzema prostosti obtoženemu B. B., je zaključilo, da so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da sta obtoženca B. B. in A. A. storila kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1. Takšnim zaključkom prvostopnega sodišča se v celoti pridružuje tudi pritožbeno sodišče. Enako povsem neutemeljena je tudi pavšalna trditev v pritožbi, da so policisti obtoženemu B. B. odvzeli bris ustne sluznice, mu zasegli oblačila ter opravili analizo DNK ter morfološko analizo oblačil zgolj za to, ker je hodil po avtocesti. Prvostopno sodišče je v zvezi z zakonitostjo odvzema brisa ustne sluznice obtoženima svoje razloge natančno obrazložilo v točki 9 izpodbijanega sklepa. Presodilo je, na podlagi vseh zbranih dokazov v predkazenskem postopku, da sta bila izpolnjena oba pogoja, ki jih Zakon o kazenskem postopku predvideva v primeru odvzema bioloških sledi osumljenih. Ugotovilo je, da so bili v času odvzema bioloških sledi obtožencema podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, prav tako pa je bil izpolnjen tudi drugi pogoj, da je to neizogibno potrebno za uresničitev namenom, predvidenih v prvem odstavku 148. člena tega zakona. V nasprotju s pritožbo, sodišče druge stopnje ocenjuje, da takšni zaključki prvostopnega sodišča niso nerazumljivi. Prvostopno sodišče je namreč pojasnilo, da je policija na krajih storitve obravnavanih kaznivih dejanj najprej zavarovala biološke sledi. V skladu s prvim odstavkom 148. člena ZKP je policija morala ukreniti vse potrebno, da se ugotovi identiteta njihovih nosilcev, saj siceršnje zavarovanje takšnih sledi ne bi bilo smiselno. Policija je v tistem času že razpolagala z razlogi za sum, da so vsa tri kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti medsebojno povezana in bi jih lahko izvršil isti storilec ali več njih, ki so bili povezani z vozilom znamke Toyota Corolla. Zato sta bila odvzema brisov ustne sluznice obema obtožencema neizogibno potrebna za uresničitev zbiranja dokazov o kaznivem dejanju, ki ga policiji nalaga sam zakon. Tako je mogoče zaključiti, da je bil odvzem brisa ustne sluznice obtožencema zakonit. 17. Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje zaključilo, da pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa tudi kršitve zakona iz petega odstavka 402. člena ZKP sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je pritožbi obeh zagovornic zavrnilo kot neutemeljeni.

18. Če bo za obtoženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev obeh pritožb odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.