Jedro

Drugi odstavek 118. člena ZUP določa, da če organ na drugi stopnji zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom ali v zvezi z njim. V obravnavani zadevi pa pritožbena komisija OŠ A. kot drugostopenjski organ tožnikove pritožbe ni zavrgla oziroma zavrnila, prav tako pa tudi ni sama odločila o zadevi, zaradi česar po citirani določbi drugega odstavka 118. člena ZUP ni bila dolžna odločati o stroških. Pritožbena komisija OŠ A. kot organ druge stopnje je namreč tožnikovi pritožbi ugodila in odločbo prvostopenjskega organa odpravila in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek. Glede na takšno odločitev bi drugostopenjski organ moral v skladu z navedeno določbo ZUP prvostopenjskemu organu naložiti, da odloči tudi o stroških postopka.

Izrek

I. Postopek se ustavi glede točke 3 izreka odločbe pritožbene komisije Osnovne šole A., št. št. 60309-1/2020-17 z dne 26. 11. 2020. II. Tožbi se ugodi v točki 4 in 5 izreka odločbe pritožbene komisije Osnovne šole A., št. 60309-1/2020-17 z dne 26. 11. 2020. Odločba pritožbene komisije Osnovne šole A., št. 60309-1/2020-17 z dne 26. 11. 2020 se odpravi v točki 4 in 5 izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, v roku 8 dni od vročitve sodbe, po poteku tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je pritožbena komisija Osnovne šole A. (v nadaljevanju OŠ A.) pritožbi starša mld. A. A., podane po očetu B. B., ugodila na način, da se odločba OŠ A., št. 60301-1/2020-34 z dne 22. 9. 2020 odpravi in se zadeva vrne prvostopnemu organu v ponovno obravnavo in odločanje (1. točka izreka). Pritožniku se hkrati s to odločbo vroči vloga predlagateljice za prepis mld. A. A. z dokazi in se mu kot stranki v postopku dodeli rok izjasnitev o predlogu in dokazih, in sicer 15 dni od dneva vročitve te odločbe (2. točka izreka). Do pravnomočnosti ponovne odločitve prvostopnega organa v predmetni zadevi, razen v primeru drugega pravnomočnega naslova, učenka mld. A. A. ostaja vpisana v OŠ A. Ljubljana, ... (3. točka izreka). Zahteva za povračilo stroškov za postopek s pritožbo pritožnika se zavrne (4. točka izreka). Skladno z določbo prvega odstavka 118. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) posebni stroški postopka niso nastali (5. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe med drugim izhaja, da je OŠ A. dne 2. 10. 2020 prejela pritožbo očeta mld. A. A. zoper odločbo, št. 60301-1/2020-34 z dne 22. 9. 2020, s katero je bilo ugodeno vlogi C. C. za sprejem A. A. v prvi razred OŠ A. Pritožnik navaja, da ima kot oče mld. A. A. s polnopravno starševsko skrbjo skladno z določbo 151. člena Družinskega zakonika (DZ) obveznosti in pravice v zvezi s pomembnimi zadevami za otrokov razvoj, kamor spada tudi šolanje. Ker o sprejemu otroka v OŠ A. ni bil obveščen, niti mu ni bil vročen predlog predlagateljice za vpis in tako ni bil udeležen v postopku, je šola kršila določbo 7., 9. in 44. člena ZUP. Prav tako pritožnik v pritožbi očita kršitev določbe drugega odstavka 237. člena ZUP, saj se ni mogel izjaviti o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe o vpisu mld. A. A. v OŠ A. Nadalje pritožbena komisija OŠ A. v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je bila odločba o vpisu mld. A. A. v OŠ A. sprejeta na podlagi zatrjevanj matere mld. A. A., da je pritožnik seznanjen s selitvijo hčere v Ljubljano in vpisom v OŠ A. Ravnateljica OŠ A. kot prvostopenjski organ v času izdaje odločbe o vpisu mld. A. A. v OŠ A. ni bila seznanjena s tem, da so navedbe matere mld. A. A. neresnične in da pritožnik s postopkom vpisa ni bil seznanjen, kakor tudi ni prejela nobenega obvestila o morebitnem nesoglasju staršev mld. A. A. s prešolanjem na OŠ A. niti s strani Centra za socialno delo niti s strani sodišča. Pritožbena komisija meni, da je glede na okoliščine primera neogibno potrebno, da se dokončne odločitve pristojnega organa zaradi varovanja koristi otroka uredi vpis mld. A. A. tudi za vmesni čas, ko se bo ponovno odločalo o vpisu le-te v OŠ A., zato je na podlagi prvega odstavka 221. člena ZUP odločila, da bo do izdaje nove prvostopenjske odločbe v predmetni zadevi oziroma do razpolaganja z morebitno drugo vlogo odločbo pristojnega organa v zvezi s predmetno zadevo mld. A. A. obiskovala OŠ A. v Ljubljani. V nadaljevanju obrazložitve pritožbena komisija navaja še, da je zahtevo pritožnika po povrnitvi pritožbenih stroškov zavrnila, saj šola kot javni zavod glede na konkretni primer in patologije, ki so nastale zaradi neresničnih zatrjevanj matere mld. A. A., ne more trpeti stroškovnih posledic.

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) se z odločitvijo ne strinja, zato pred upravnim sodiščem vlaga tožbo v upravnem sporu. V njej uvodoma navaja, da je Okrožno sodišče v Mariboru s sodbo opr. št. IV P 761/2018 z dne 18. 2. 2020 mld. A. A. dodelilo v varstvo in vzgojo materi C. C., z očetom – tožnikom pa je določilo obsežne stike. Po pravnomočnosti navedene sodbe je C. C. brez soglasja tožnika mld. A. A. vpisala v OŠ A. v Ljubljani, čeprav je bila deklica ob soglasju obeh staršev vpisana v Osnovno šolo B. (v nadaljevanju OŠ B.). Tožnik je zoper odločbo ravnateljice OŠ A. z dne 22. 9. 2020 vložil pritožbo, saj mu ni bila dana možnost, da se v postopku vpisa izjavi in ker ga tožena stranka (v nadaljevanju toženka) ni obravnavala kot stranko postopka. Pritožbena komisija OŠ A. je z odločbo, št. 60309-1/2020-17 z dne 26. 11. 2020 ugodila pritožbi in odločbo, št. 60301-1/2020-34 z dne 22. 9. 2020 odpravila ter zadevo vrnila v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu.

4. Tožnik vlaga tožbo zoper 3., 4. in 5. točko izpodbijane odločbe. Pritožbena komisija je v 3. točki izreka izpodbijane odločbe izdala začasno odločbo. Kljub zakonski določbi, da mora začasna odločba vsebovati izrecno navedbo, da je začasna, izpodbijana odločba tega ne vsebuje, kar predstavlja kršitev določbe 221. člena ZUP. Skladno z določbami ZUP lahko začasna odločba velja le največ do dokončnosti odločbe o glavni stvari, ne pa do njene pravnomočnosti, pritožbena komisija pa je nezakonito in v nasprotju z določbo tretjega odstavka 221. člena ZUP določila časovno veljavnost začasne odločbe preko meja, ki jih izrecno določa zakon. Tožnik izpodbija začasno odločbo tudi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o splošnem upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, izpodbijana odločba je namreč obremenjena z bistvenimi kršitvami pravil postopka po 1., 2., 3. in 7. točki 237. člena ZUP. Nadalje je odločitev v 3. točki izreka izpodbijane odločbe izdal oziroma sprejel organ, ki za to ni pristojen, zato je začasna odločitev nezakonita in tudi nična. Z odpravo odločbe prvostopenjskega organa z dne 22. 9. 2020 v 1. točki izreka izpodbijane odločbe je nastopil učinek ex tunc in je torej vzpostavljen vpis deklice v OŠ B., v posledici česar je odločitev v 3. točki izreka izpodbijane odločbe neizvršljiva ter na podlagi 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP iz tega razloga tudi nična. Pritožbena komisija je z izpodbijano odločbo kršila tudi 2. točko drugega odstavka 237. člena ZUP, saj tožniku v postopku izdaje začasne odločbe ni bila dana možnost, da sodeluje kot stranka postopka. Izpodbijana začasna odločba je prav tako nezmožna preizkusa, saj nima nobenih razlogov o tem, zakaj je izdaja začasne odločbe potrebna.

5. Tožnik nadalje navaja, da je odločitev o stroških postopka v 4. in 5. točki izreka izpodbijane odločbe nezakonita in v nasprotju z določbami 118. člena ZUP. Odločitvi v 4. in 5. točki izreka izpodbijane odločbe sta v medsebojnem nasprotju, čim je namreč pritožbena komisija zavrnila zahtevek za povrnitev stroškov, to pomeni, da so stroški nastali, kar pa je v nasprotju z odločitvijo, da posebni stroški niso nastali. Izpodbijani odločitvi sta torej nerazumljivi in nezmožni preizkusa, glede odločitve v 5. točki izreka niti ni konkretiziranih razlogov. Tudi sicer pa je odločitev o stroških v nasprotju z določbo drugega odstavka 118. člena ZUP, ki izrecno in jasno določa, da lahko pritožbeni organ odloča o stroških postopka le in kadar zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali če sam odloči o zadevi. Razlogi izpodbijane odločbe, da šola kot javni zavod glede na konkretni primer in patologije, ki so nastale zaradi neresničnih zatrjevanj C. C. ne more trpeti stroškovnih posledic ne morejo imeti odločilne teže glede odločanja o zahtevku za povrnitev stroškov. V predmetni zadevi namreč šola nastopa kot upravni organ je dolžna odločiti o stroških postopka in o tem, kdo jih je dolžan povrniti. V kolikor pa toženka ugotavlja, da je patologijo zakrivila C. C. zaradi neresničnih zatrjevanj, bi morala toženka glede stroškov postopka uporabiti tudi določbe 114. člena ZUP, po katerih krije stroške postopka tista stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo, saj sta C. C. in tožnik v postopku vpisa otroka v šolo očitno stranki z nasprotujočimi interesi.

6. Sodišču tožnik predlaga, da tožbi ugodi in 3. točko izreka izpodbijane odločbe odpravi oziroma podrejeno predlaga, da se izpodbijana odločitev izreče za nično. Glede 4. in 5. točke tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in 4. ter 5. točko izreka izpodbijane odločbe odpravi, podrejeno pa predlaga, da 4. in 5. točko izreka izpodbijane odločbe spremeni, tako da odloči, da so stroški pritožbenega postopka nastali in bo o stroških pritožbenega postopka odločal prvostopenjski organ v ponovljenem upravnem postopku. Hkrati pa naj sodišče naloži toženki, da je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka.

7. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo, sodišču pa predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno. Toženka pojasnjuje, da je OŠ A. dne 22. 9. 2020 izdala odločbo o vpisu mld. A. A. in pri tem poudarja, da je bila ob vpisu mld. A. A. seznanjena s tem, da je mld. A. A. dodeljena v varstvo in vzgojo materi, bilo ji je tudi predstavljeno, da obstaja soglasje staršev o vpisu mld. A. A., prav tako pa je toženka razpolagala s potrdilom o začasnem prebivališču mld. A. A. na naslovu ... Po prejemu pritožbe očeta mld. A. A. je nemudoma odreagirala in za vmesni čas odločila, da mld. A. A. do ponovne odločitve oziroma drugačne odločitve pristojnega organa, ostaja vpisana pri toženki. Tudi ne drži, da tožniku ni omogočila, da v postopku nastopa kot stranka. Navaja še, da je po seznanitvi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I Z 30/2020 z dne 14. 12. 2020 ter na podlagi podanega umika o vpisu mld. A. A. v OŠ A. s strani matere C. C., postopek vpisa mld. A. A. s sklepom z dne 23. 12. 2020 ustavila. Glede stroškov pritožbenega postopka pa poudarja, da je bil postopek začet na zahtevo tožnika in se pri tem sklicuje na določbo prvega odstavka 113. člena ZUP, ki določa, da stroški, ki nastanejo stranki ali organu med postopkom ali zaradi postopka, gredo v breme tistega, ki je postopek začel. Poudarja še, da v kolikor tožnik ne bi vložil pritožbe zoper odločbo o vpisu mld. A. A. v OŠ A., bi bila mld. A. A. vpisana skladno s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I Z 30/2020 do dne 25. 12. 2020 in v tem primeru stroški povezani z zastopanjem niti tožniku niti materi mld. A. A. ne bi nastali. Stroški zastopanja niso stroški organa in se za njih ne more uporabiti določba tretjega odstavka 113. člena ZUP. Glede uporabe določbe 114. člena ZUP pa dodaja, da se je postopek razveljavitve vpisa začel ravno na predlog tožnika. Toženka je o stroških odločila upoštevaje določbe ZUP, ki se nanašajo na stroške, zato ne drži da je toženka svojo odločitev o stroških oprla le na navedbe, da šola kot javni zavod ne more trpeti stroškovnih posledic.

8. Tožnik v prvi pripravljalni vlogi vztraja pri svojih navedbah in dodatno pojasnjuje svoja stališča. Poudarja, da toženka postopek vpisa ustavila izključno zato, ker je vlagateljica C. C. umaknila vlogo za vpis mld. A. A., ne pa zaradi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I Z 30/2020 z dne 14. 12. 2020, s katerim je toženko seznanil že dne 17. 12. 2020, pa kljub temu ni odreagirala. Toženka zmotno in v nasprotju z ZUP navaja, da so se vsi postopki povezani s predmetno zadevo začeli na zahtevo tožnika, kar pa ne drži, saj sam ni nikoli vložil vloge za vpis deklice v šolo pri toženki. S pritožbo ni zahteval uvedbe postopka, ampak je zahteval odločitev o tem, ali je odločba, ki jo je izpodbijal zakonita. Ker je s pritožbo uspel, je upravičen, da se mu povrnejo stroški postopka. Prav tako pa toženka substancirano ne pojasni, zakaj naj stroški pravnega zastopanja ne bi bili nujno potrebni in upravičeni.

9. Ker je toženka dne 23. 12. 2020 izdala sklep, št. 60309-1/2020-24 s katerim je spremenila odločbo, št. 60309-1/2020-17 z dne 26. 11. 2020, je sodišče tožnika v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZUS-1 z dopisom z dne 3. 8. 2021 pozvalo, naj v roku 15 dni sporoči sodišču, ali še vztraja pri vloženi tožbi in v kakšnem delu vztraja pri vloženi tožbi.

10. Tožnik je v odgovoru na poziv sodišča umaknil tožbo v delu, s katerim je izpodbijal 3. točko izreka izpodbijane odločbe, saj je s sklepom z dne 23. 12. 2020, s katerim je ravnateljica postopek vpisa ustavila, začasna odločba iz 3. točke izreka izpodbijane odločbe izgubila učinek. Vztraja pa tožnik pri tožbi v delu, v katerem izpodbija odločitev, ki se nanaša na stroške in se pri tem sklicuje na sodbo UPRS I U 554/2013 z dne 18. 2. 2014. 11. Toženka v odgovoru na prvo pripravljalno vlogo tožnika prereka njegove navedbe, vztraja pri svoji odločitvi ter ponavlja poudarke iz odgovora na tožbo. Izpostavlja, da je toženka postopke vodila tako na podlagi zahtev matere kot na podlagi zahtev tožnika in nato še po uradni dolžnosti, zato ni mogla uporabiti določbe prvega odstavka 114. člena ZUP, ki nalaga povračilo stroškov, v kolikor je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi. Pri tem opozarja še na določbo tretjega odstavka 113. člena ZUP, ki določa, da kadar povzroči kakšen udeleženec stroške v postopku po svoji krivdi ali iz nagajivosti, jih krije sam, ne glede na določbo prvega in drugega odstavka 113. člena ZUP. Ponovno poudarja, da v kolikor tožnik ne bi vložil pritožbe zoper odločbo o vpisu mld. A. A. v OŠ A., bi bila mld. A. A. vpisana pri toženki do dne umika vloge matere mld. A. A., t.j. do dne 25. 12. 2020 skladno s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I Z 30/2020 z dne 14. 12. 2020 in tako stroški povezani z zastopanjem niti materi mld. A. A. niti tožniku ne bi nastali. Glede na navedeno je odločitev toženke glede stroškov pravilna in zato tožnik ni upravičen do povrnitve stroškov.

12. Tožnik v drugi pripravljalni vlogi prereka navedbe toženke ter se v izogib ponavljanju sklicuje na svoje dosedanje navedbe hkrati pa še izpostavlja, da je v konkretnem primeru toženka uvedla postopek na zahtevo matere C. C., nenazadnje je postopek zaradi umika vloge C. C. tudi ustavila, v kolikor bi postopek vodila po uradni dolžnosti, umik strankine vloge na tek postopka ne bi vplival in toženka ne bi smela izdati sklepa o ustavitvi postopka. Očitki toženke, da naj bi tožnik po lastni krivdi ali celo iz nagajivosti povzročil pritožbene stroške so nevzdržni, saj predstavljajo poskus toženke, da bi tožniku odrekla pravico do pravnega sredstva oziroma do povrnitve stroškov. V kolikor toženka ne bi izdala odločbe o vpisu mld. A. A., potem tožnik ne bi rabil vlagati pravnih sredstev, ki so se izkazala za utemeljena, saj je toženka z izpodbijano odločitvijo pritožbi tožnika ugodila.

**K I. točki izreka:**

13. Tožnik je dne 4. 1. 2021 vložil tožbo v upravnem sporu zoper 3., 4. in 5. točko izreka izpodbijane odločbe. Z vlogo, ki jo je naslovno sodišče prejelo dne 7. 9. 2021 pa je tožnik izjavil, da tožbo umika v delu, s katerim izpodbija 3. točko izreka izpodbijane odločbe, saj je s sklepom z dne 23. 12. 2020, s katerim je ravnateljica OŠ A. postopek vpisa mld. A. A. ustavila, začasna odločba iz 3. točke izreka izpodbijane odločbe izgubila učinek.

14. Po določbi 34. člena ZUS-1 lahko tožeča stranka umakne tožbo brez privolitve tožene stranke do pravnomočne odločbe. Sodišče je na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavilo glede točke 3 izreka izpodbijane odločbe.

**K II. točki izreka:**

15. Tožba je utemeljena.

16. V obravnavanem primeru je med strankama sporna le odločitev pritožbene komisije OŠ A. o stroških. Pritožbena komisija OŠ A. je namreč z izpodbijano odločbo odločila, da se zahteva pritožnika za povračilo stroškov za postopek s pritožbo zavrne (4. točka izreka) ter da skladno z določbo prvega odstavka 118. člena ZUP posebni stroški postopka niso nastali (5. točka izreka). Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in meni, da ni pravilna, čemur pritrjuje tudi sodišče. 17. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je pritožbena komisija OŠ A. zavrnila zahtevo tožnika po povrnitvi pritožbenih stroškov, saj šola kot javni zavod glede na konkretni primer in patologije, ki so nastale zaradi neresničnih zatrjevanj matere mld. A. A., ne more trpeti stroškovnih posledic. V odgovoru na tožbo se toženka sklicuje na prvi odstavek 113. člena ZUP, ki določa, da gredo stroški v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel, ter navaja, da se je v predmetni zadevi pritožbeni postopek začel na zahtevo tožnika, zaradi česar mora tožnik trpeti stroške pritožbenega postopka.

18. Sodišče se strinja s tožnikom, da se je v predmetni zadevi postopek na prvi stopnji začel1 s predlogom matere mld. A. A. za vpis mld. A. A. v prvi razred v OŠ A., ne glede na to, da je tožnik vložil pritožbo na drugostopenjski organ. Zato sklicevanje toženke, da stroške pritožbenega postopka trpi tožnik iz razloga, ker naj bi se postopek (pritožbeni) začel na njegovo zahtevo, ni pravilno.

19. Stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel (prvi odstavek 113. člena ZUP). Temeljno pravilo torej določa, da posebne stroške postopka nosi stranka, na zahtevo katere se je postopek začel. Omenjeno pravilo se uporablja v postopkih na prvi in drugi stopnji ter v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi, kadar v postopku nastopa ena stranka, kadar je v postopku več strank z nasprotnimi interesi, se stroški delijo po načelu uspeha skladno s 114. členom ZUP.2

20. Drugi odstavek 118. člena ZUP določa, da če organ na drugi stopnji zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom ali v zvezi z njim. V obravnavani zadevi pa pritožbena komisija OŠ A. kot drugostopenjski organ tožnikove pritožbe ni zavrgla oziroma zavrnila, prav tako pa tudi ni sama odločila o zadevi, zaradi česar po citirani določbi drugega odstavka 118. člena ZUP ni bila dolžna odločati o stroških. Pritožbena komisija OŠ A. kot organ druge stopnje je namreč tožnikovi pritožbi ugodila in odločbo prvostopenjskega organa odpravila in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek. Glede na takšno odločitev bi drugostopenjski organ moral v skladu z navedeno določbo ZUP prvostopenjskemu organu naložiti, da odloči tudi o stroških postopka.3 Iz navedenih razlogov odločitev drugostopenjskega organa, da tožnik sam trpi stroške postopka ni pravilna.

21. V 5. točki izreka izpodbijane odločbe je pritožbena komisija OŠ A. odločila, da skladno z določbo prvega odstavka 118. člena ZUP posebni stroški postopka niso nastali. Sodišče se strinja s tožnikom, da toženka sploh ne pojasni razlogov za svojo odločitev v 5. točki izreka izpodbijane odločbe. Po določbi prvega odstavka 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe upravnega organa obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če obrazložitev odločbe ne sledi tej zakonski določbi, je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Sodišče ugotavlja, da obrazložitve glede 5. točke izreka izpodbijane odločbe dejansko ni in odločitve torej ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je toženka v tem obsegu bistveno kršila določbe postopka.

22. Iz pojasnjenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in izpodbijano odločitev (4. in 5. točko izreka izpodbijane odločbe) odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo v odločanje prvostopenjskemu organu, pri čemer je vezan na stališča sodišča glede uporabe materialnega prava in pravil postopka. V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ ugotovljene kršitve odpraviti ter pojasniti razloge za svojo odločitev, skladno z 214. členom ZUP.

23. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (sojenje na seji) na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti (4. in 5. točko izreka izpodbijane odločbe) ter zadevo vrniti v nov postopek, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

**K III. točki izreka:**

24. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka tretjega člena tega pravilnika je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV, to je 347,70 EUR, naložilo v plačilo toženi stranki.

25. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

26. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah – ZST-1).

1 Po določbi prvega odstavka 125. člena ZUP se upravni postopek začne po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. 2 Enako Komentar ZUP k 113. členu, 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 696 – 697. 3 Tako tudi UPRS sodba I U 1109/2015 z dne 24. 11. 2015.