Up-121/98 in Up-159/98

24.11.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavnih pritožb družbe Sa.Te.Ing., d.o.o., L., ki jo zastopa Z. M., odvetnik v L. na seji senata dne 24. novembra 1998

s k l e n i l o :

Ustavni pritožbi Sa.Te.Ing., d.o.o., Lj., zoper dovoljenje Uprave za telekomunikacije št. S 7278/00 z dne 26.11.1993 in zoper odločbo Ministrstva za promet in zveze Uprave Republike Slovenije za telekomunikacije Ljubljana št. 111 97/95 z dne 26.7.1995 se zavržeta.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnica je vložila dve ustavni pritožbi. S prvo (Up- 121/98) izpodbija dovoljenje za radijsko postajo, ki je bilo izdano Radiu O. d.o.o., z drugo (Up-159/98) pa odločbo, s katero je bila zavrnjena njena prva zahteva za izdajo dovoljenja za radijsko postajo. V obeh ustavnih pritožbah pritožnica predlaga razveljavitev izpodbijanih odločb in priznanje pravice do povračila škode, ki ji jo je v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti povzročil upravni organ.

2.Z odločbo št. S 7278/00 naj bi bili kršeni 14. člen, 22. člen, 25. člen in 74. člen Ustave. Člen 14 Ustave naj bi bil kršen, (1) ker naj bi bilo Radiu O. izdano dovoljenje, čeprav njegova vloga ni bila popolna; (2) ker mu z odločbo ni bil določen datum začetka oddajanja; (3) ker pritožnica ni bila obveščena o načinu odločanja in o kriterijih, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano Radiu O. in ne pritožnici. Člen 74 Ustave naj bi bil kršen, ker je pritožnica zaprosila za dovoljenje na več oddajnih točkah, upravni organ pa naj bi o tem ne odločil. Člen 25 Ustave naj bi bil kršen, ker naj bi bila pritožnica zaprosila za dovoljenje za oddajno točko Krvavec, pa o tem, da je bilo izdano dovoljenje za 68. kanal z oddajne točke Krvavec ni bila obveščena. Člen 22 Ustave naj bi bil kršen, ker naj bi bil upravni organ odločil, še preden je prejel pritožničino dopolnitev vloge, in tako pritožnica ni imela možnosti, da bi se izjavila o okoliščinah, pomembnih za zakonito odločbo.

3.Z odločbo št. 111 97/95 naj bi bile kršene določbe 14. člena, 74. člena in 155. člena Ustave. Člen 14 Ustave naj bi bil kršen, (1) ker naj bi odločba ne bila izdana v roku dveh mesecev; (2) ker naj bi kandidati ne bili enakopravno obravnavani; (3) ker naj bi bilo TV postaji O. tedaj dodeljeno več frekvenc, pritožniku pa nobena; (4) ker naj bi bil direktor RUT-a namerno zavajal pritožnika, češ da bo morebitna prosta na novo odkrita frekvenca gotovo podeljena pritožniku, pa temu ni bilo tako; (5) ker naj bi na novo odkrita frekvenca kasneje še vedno ne bila mednarodno usklajena, pa je bila kljub temu podeljena MMTV 1. Člen 74 Ustave naj bi bil kršen, ker naj bi bil pritožnik vložil svoja sredstva v iskanje nove frekvence, potem pa naj bi bilo dovoljenje dano MMTV 1; ta pa naj bi prav tako kot pritožnik ne izpolnjevala pogoja, da ustvarja bodisi samo televizijski bodisi samo radijski program. Člen 155 Ustave naj bi bil kršen, ker bi pritožničina vloga morala biti obravnavana na podlagi Zakona o sistemih zvez (Uradni list SFRJ, št. 41/88, 80/98 in 29/90), upravni organ pa je toliko časa zavlačeval s postopkom, da je že začel veljati Zakon o javnih glasilih (Uradni list RS, št. 18/94) in je nato o pritožničini vlogi odločil po tem zakonu.

4.Pritožnica je predlagala obravnavanje obeh ustavnih pritožb pred izčrpanjem vseh pravnih sredstev (drugi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), obravnavanje druge pa tudi po poteku roka za vložitev ustavne pritožbe (tretji odstavek 52. člena ZUstS).

Kršitve ustavnih pravic naj bi bile očitne. Nepopravljivost posledic pa naj bi bila v tem, da sta ji že nastali tako materialna kot moralna škoda. V odkritje proste frekvence in v izgradnjo TV studia naj bi vložila velika finančna sredstva.

Moralna škoda naj bi bila v tem, da je po pridobitvi začasnega dovoljenja že sklepala pogodbe o oglaševanju na novi televiziji Kanal 8. Nepopravljive posledice pa naj bi ji tudi še sedaj nastajale. V Up-159/98 je pritožnica navedla, da na prosti frekvenci, ki jo je odkrila sama, oddaja televizijski program druga družba - MMTV 1, d.o.o., v Up-121/98 pa, da na dodeljeni frekvenci oddaja program družba TV 3, d.o.o., ki si ustvarja mesto v medijskem prostoru. Nepopravljivih posledic naj bi se zavedalo tudi Ministrstvo za promet in zveze, ki naj bi bilo družbi MMTV izdalo dovoljenje le za določen čas.

B.

5.Po tretji alinei prvega odstavka 55. člena ZUstS je ustavna pritožba dopustna, če jo vloži upravičena oseba. Upravičena oseba za vložitev ustavne pritožbe je tisti, ki zatrjuje, da mu je z izpodbijano odločbo kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina (50. člen ZUstS). To med drugim predpostavlja, da gre za osebo, ki je bila stranka v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba.

6.Ta predpostavka glede odločbe št. S 7278/00 ni podana. V postopku izdaje izpodbijane odločbe pritožnica ni bila stranka in se zato odločba nanjo ne nanaša. Zato ji z izpodbijano odločbo niso bile kršene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine, kot to zatrjuje. Odločitev o tem, ali bi ji bila morala biti dana možnost udeležbe v postopku, je lahko predmet zahteve za obnovo postopka (8. točka 249. člena ZUP). Pritožnica je predlog za obnovo postopka sicer vložila, vendar pa je izrecno navedla, da vlaga ustavno pritožbo le zoper odločbo št. S 7278/00, da pa je zoper odločbi, s katerimi je bilo odločeno o predlogu za obnovo postopka, vložila upravni spor. Glede na navedeno je Ustavno sodišče ugotovilo, da je pritožbo vložila neupravičena oseba.

7.Po 51. členu ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži, če so izčrpana vsa pravna sredstva. Ta predpostavka glede odločbe št. 111 97/95 ni podana. V odločbi, ki je bila pritožnici vročena, je bila poučena, da jo lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu. V tožbi bi lahko uveljavljala vse zatrjevane kršitve. Pritožnica ni izkazala, da bi tožbo vložila.

8.Prav tako niso podane predpostavke za obravnavanje ustavne pritožbe na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS. Po tej določbi lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice. Z izpodbijano odločbo je upravni organ zavrnil zahtevo za izdajo radijskega dovoljenja.

Zavrnilna - negativna - odločba že po naravi stvari ni izvršljiva. Ena od predpostavk za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe pred izčrpanjem vseh pravnih sredstev torej ni podana.

Ker morajo biti za tako obravnavanje ustavne pritožbe vse predpostavke iz drugega odstavka 51. člena ZUstS izpolnjene kumulativno, se v presojo o obstoju ostalih ni bilo treba spuščati.

9. Ker za obravnavanje ustavnih pritožb nista podani predpostavki iz 50. člena oziroma iz 51. člena ZUstS, se ni bilo treba spuščati v presojo, ali so podani razlogi za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe iz tretjega odstavka 52. člena ZUstS. Že zaradi tega tudi ni bilo treba presojati pritožničine zahteve za povračilo škode, ki naj bi nastala zaradi domnevno nezakonitega ravnanja državnih organov. Po navedenem je Ustavno sodišče ustavni pritožbi zavrglo.

C.

11.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge in tretje alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan in sodnika dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata

Milojka Modrijan