Jedro

Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi 1. in 3. odstavek izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 22806/2011 z dne 24. 2. 2011. 2. Zoper to sodbo se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje toženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena v zvezi s prvim odstavkom 495. člena ZPP). Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Izpodbijane sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka, ker je izdalo izpodbijano sodbo brez glavne obravnave. Pritožnica meni, da je s tem, ko je v vlogah predlagala dokaz z zaslišanjem župana, izrazila zahtevo, da se v zadevi razpiše glavna obravnava. Drugi odstavek 454. člena ZPP, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, določa, da sodišče brez razpisa naroka izda odločbo o sporu, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala. V strokovni literaturi (glej Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 722) in sodni praksi (prim. odločbi VSL II Cp 511/2011 in II Cp 2634/2012 ter sklep VS RS III Ips 171/2009) je uveljavljeno stališče, da mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo. Zahteva za izvedbo naroka mora biti jasno in nedvoumno izražena. V obravnavani zadevi pravdni stranki izvedbe naroka nista izrecno zahtevali. O spornem dejanskem stanju pa je bilo mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, kot je to storilo sodišče prve stopnje. V pritožbi očitana kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.

7. S pritožbenimi navedbami o tem, da tožnica ni dokazala, da je toženka pri njej naročila objavo članka in da je prejela njen cenik oziroma pogoje za objavo članka, toženka izpodbija ugotovljeno dejansko stanje (v pritožbi te navedbe zmotno opredeljuje kot pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava), kar pa, kot že rečeno, v tem sporu ni dopusten pritožbeni razlog.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da je tožnica za toženko objavila oglas, in sicer predstavitev toženke v prilogi Lokalne volitve 2010 z dne 25. 9. 2010, in da je toženka vedela, da gre za plačljiv oglas, saj ji je tožnica poslala cenik. Ker je tožnica izpolnila svojo pogodbeno obveznost (objavila predstavitev toženke), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da ji je toženka dolžna plačati objavo oglasa (prvi odstavek 9. člena Obligacijskega zakonika).

9. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).