Jedro

Predlagateljica ni zahtevala izdaje začasne odredbe o preživljanju otroka, ampak o zavarovanju preživninske terjatve, o katere obstoju in višini teče nepravdni postopek. Za slednjo pa ni zatrjevala konkretnih dolžnikovih ravnanj, povezanih z razpolaganjem s premoženjem, niti ni izkazala obstoja okoliščin, ki bi kazale na visoko zadolženost in iz tega izvirajočo nevarnost skrivanja ali odtujevanja premoženja. Morebitni podatki o tem, da zoper dolžnika tečejo kazenski in/ali prekrškovni postopki, sami za sebe take nevarnosti ne bi izkazovali.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanjem delu potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo materin predlog za spremembo začasne odredbe z dne 11. 4. 2023 tako, da se stiki začasno ne izvajajo (I. točka izreka) in predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje preživninske terjatve s prepovedjo spreminjanja dejanskega in pravnega stanja delov stavb ...-1 in ...-10 z vknjižbo prepovedi v zemljiški knjigi (II. točka izreka).

2. Mati v pritožbi zoper II. točko navedenega sklepa uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka, predvsem iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi in predlogu ugodi, podrejeno pa, naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Nerazumljiv in očitno nepravilen je zapis, da kljub priznanju nasprotnega udeleženca o težavah z uživanjem droge in alkohola ta okoliščina sama po sebi ne predstavlja nevarnosti, da bo ogrožena izterjava preživninske terjatve. Pavšalna je navedba, da je zdravljenje dolgotrajen proces in da nasprotni udeleženec ravna v smeri zdravljenja odvisnosti. O tem ga sodišče ni zaslišalo niti postavilo izvedenca. Ob tem je splošno znano, da je nakup droge izjemno drag in je zato še toliko bolj realno, da bo bodoča izvršba nedvomno ogrožena. Zmotna in nerazumljiva je ugotovitev, da bi morala pritožnica izkazati konkretno ravnanje nasprotnega udeleženca. Navedla je, da se predaja trdim drogam in alkoholu in da ne plačuje preživnine. Je brezposeln. Je v več kazenskih in prekrškovnih postopkih. Pod vplivom alkohola in drog je povzročil prometno nesrečo. Oškodovanka bo vsekakor zahtevala povrnitev škode. Nepravilno je zavrnjen dokaz z opravo poizvedb o prekrških in kazenskih postopkih, ki se vodijo zoper njega.

Špekulativna je ugotovitev, da bi nasprotni udeleženec po morebitni prodaji pridobil kupnino, tako da bi mu ostal dovolj visok znesek za poplačilo preživninske terjatve. Po 157. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) namreč sodišče izreče ukrep za varstvo koristi otroka, če je otrok ogrožen. Nasprotni udeleženec bi lahko sklenil le fiktivno prodajno pogodbo ali zgolj prepisal na sorodnika. Če bi namreč gledal na korist hčere, bi predlagateljici prispeval za njeno preživljanje.

Ob ugotovitvi, da prepoved razpolaganja ne pomeni neznatne škode, je treba upoštevati, da teče postopek, v katerem je bistvena korist otroka – dojenčka. Zaradi doslej navedenega je ogroženo njegovo preživljanje, nepremičnine, ki so predmet predlaganega zavarovanja, pa je nasprotni udeleženec kupil kot naložbo in jih ne uporablja za lastno preživljanje. Neutemeljen je očitek, da ni pojasnila, od kod ve, da nasprotni udeleženec živi v stanovanju, čigar pravni lastnik je njegov sorodnik, dejanski lastnik pa nasprotni udeleženec. Več let sta namreč skupaj živela in sta še vedno v zakonski zvezi.

3. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljica je v predlogu za izdajo začasne odredbe, vloženem 12. 4. 2023, navedla, da stroški hčerinega preživljanja znašajo 1.000 EUR, da nasprotni udeleženec ni plačal preživnine od novembra 2022, da je iz njegovega predajanja alkoholu in trdim drogam ter drugim dragim zadevam mogoče sklepati, da bo počasi premoženje, ki ga ima, zapravil, da obstaja velika verjetnost, da bodo po nepremičnem premoženju posegi upniki, ker je v alkoholiziranem in zadrogiranem stanju povzročil prometno nesrečo, zavarovalnica pa nastale škode po vsej verjetnosti ne bo krila, da nekontrolirano razpolaga s premoženjem in prihranki in da z izdajo začasne odredbe ne bo utrpel škode, ker stanovanji predstavljata njegov kapital za starost in v njih ne biva.

6. Odločitev o zavrnitvi predloga temelji na oceni, da je preživninska terjatev verjetno izkazana, a predlagateljica ni konkretno zatrjevala nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, niti je ni verjetno izkazala.

7. Sodišče je odločitev oprlo na določbe 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), v skladu s katerimi se začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve izda, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek), in če verjetno izkaže nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek).

8. Pritožba se sklicuje na določbo DZ, ki začasno odredbo uvršča med ukrepe za varstvo koristi otroka in ki jo sodišče izda v primeru verjetno izkazane ogroženosti otroka (161. člen v zvezi s 159. členom DZ). Implicitno vključen očitek o spregledani pravni podlagi ni utemeljen. Predlagateljica namreč ni zahtevala izdaje začasne odredbe o preživljanju otroka, ampak o zavarovanju preživninske terjatve, o katere obstoju in višini teče ta nepravdni postopek.

9. Neutemeljen je očitek o obstoju bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP-1). Pritožnica niti ne uveljavlja, da bi bile nejasnosti take ali tolikšne, da bi onemogočale preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve. Poleg tega gre le za nestrinjanje z oceno sodišča o izpolnjenosti ene od zakonskih predpostavk, to pa ne utemeljuje zatrjevane bistvene kršitve določb postopka.

10. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki o zmotnosti zaključka, da predlagateljica ni izkazala za verjeten obstoj nevarnosti, da bo zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca uveljavitev preživninske terjatve onemogočena ali precej otežena. Pritožbene navedbe ne vzbudijo dvoma o pravilnosti zaključka, da pritožnica ni zatrjevala konkretnih dolžnikovih ravnanj, povezanih z razpolaganjem z njegovim premoženjem, niti ni izkazala obstoja okoliščin, ki bi kazale na njegovo visoko zadolženost in iz tega izvirajočo nevarnost skrivanja ali odtujevanja premoženja. Morebitni podatki o tem, da zoper dolžnika tečejo kazenski in/ali prekrškovni postopki, sami za sebe take nevarnosti ne bi izkazovali.

11. Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlog, je pritožbeno sodišče predlagateljičino pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.