Jedro

V pravdi zaradi plačila odškodnine (zavarovalnine) iz zavarovanja odvetnikove poklicne odgovornosti tožeča stranka odvetniške stroške, nastale v zvezi z uveljavljanjem odškodnine pri zavarovalnici, utemeljeno uveljavlja kot del škode, saj so nastali v zvezi z uveljavljanjem škode, ki jo je tožena stranka že pred pravdo priznala in izplačala. Ker se ti stroški ne nanašajo na s tožbo uveljavljani tožbeni zahtevek, ampak na drug zahtevek, ni mogoče soglašati s toženo stranko, da gre za del pravdnih stroškov, ki gredo tožnikoma v skladu z načelom uspeha v pravdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje

Obrazložitev

1. Toženi stranki je naložena obveznost, da tožeči stranki plača 93,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.5.2012 dalje in 648,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.2.2012 dalje, višji zahtevek pa je zavrnjen. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki v višini 20,00 EUR.

2. Zoper odločitev o prisojenem znesku 648,50 EUR z obrestmi se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja dva pritožbena razloga: zmotno oz. nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe tako, da se zahtevek v izpodbijanem delu zavrne, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je sodišče na podlagi listin zaključilo, da je bila med tožečo in toženo stranko dne 1.2.2012 sklenjena izvensodna poravnava, na podlagi katere je tožena stranka tožeči stranki izplačala odškodnino, ni ji pa izplačala stroškov zastopanja. Opozarja, da ni bilo zatrjevano, da bi med strankama prišlo do sklenitve poravnave o povračilu stroškov zastopanja. Sklicuje se na svoj dopis z dne 10.2.2012 in opozarja, da do izvensodne poravnave glede tega zneska ni prišlo. Meni, da znesek 468,50 EUR predstavlja del pravdnih stroškov, do katerih je tožeča stranka upravičena v skladu z njenim uspehom v pravdi. Sklicuje se na sodno prakso v zadevah Cp 682/2012, II Cp 94/2013, II Cp 3248/2009. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba pravilno opozarja, da se z dne 1.2.2012 sklenjeno sodno poravnavo tožena stranka ni zavezala plačati tudi stroškov, ki so tožnikoma nastali pri uveljavljanju odškodnine pri zavarovalnici (toženi stranki). Tega dejstva tožeča stranka ni zatrjevala, zato se pri argumentiranju tega dela odločitve prvostopenjsko sodišče v nasprotju s 7. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sklicuje na sklenjeno izvensodno poravnavo.

5. Kljub temu pritožbi ni mogoče ugoditi. Dejstva, na osnovi katerih je mogoče tožbi za plačilo 648,50 EUR ugoditi, so namreč nesporna, samo materialno pravo je potrebno pravilno uporabiti. Med strankama nesporno je, da sta tožnika pri toženi stranki pred pravdo vložila odškodninski zahtevek in da so z vložitvijo tega zahtevka ter njegovim obravnavanjem na zavarovalnici toženi stranki nastali (odvetniški) stroški. Tožeča stranka trdi, da ji je nastalo 648,50 EUR stroškov, tožena stranka višini stroškov ni oporekala, zato višine stroškov ni potrebno dokazovati (prvi odstavek 214. čl. ZPP).

6. Tudi ta del zahtevka je tožeča stranka – na zaključku II. točke tožbe in v II. točki vloge z dne 3.10.2012 – utemeljila kot odškodninski zahtevek in zatrjevala vse elemente odškodninske odgovornosti: nastalo škodo, nedopustno ravnanje toženkinega zavarovanca, vzročno zvezo med ravnanjem toženkinega zavarovanca in tožnikoma nastalo škodo, odgovornost toženkinega zavarovanca za nastalo škodo. Obstoj navedenih predpostavk odškodninske odgovornosti je v prvostopenjski sodbi ugotovljen v zvezi z obravnavanjem ostale škode oz. zahtevka za plačilo obresti od prepozno plačane odškodnine (zavarovalnine), ki mu je po temelju ugodeno. Nedopustno ravnanje svojega zavarovanca, njegovo odgovornost ter vzročno zvezo med zavarovančevim ravnanjem in nastlalo škodo je tožena stranka priznala, zato je sodišče ugotavljalo le obstoj škode. Ker je višina odvetniških stroškov v zvezi z zastopanjem pri uveljavljanju odškodnine v postopku na zavarovalnici nesporna, je tudi zahtevku za plačilo odškodnine zaradi plačila teh stroškov mogoče ugoditi. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je sodba spremenjena (358. čl. ZPP).

7. Edini ugovor, ki ga je tožena stranka zoper ta del zahtevka podala (v vlogi z dne 9.5.2014), je, da ne gre za materialno škodo, ampak za del pravdnih stroškov, ki gredo tožeči stranki skladno s pravili pravdnega postopka ter v skladu z načelom uspeha v pravdi. Pritožbeno sodišče s tem stališčem ne soglaša. Obravnavni stroški so tožencema nastali v zvezi z uveljavljanjem odškodnine v višini v višini 21.170,54 EUR, ki jo je tožena stranka v celoti priznala in zmanjšano za odbitno franšizo tudi izplačala. V poravnavi z dne 1.2.2012 (med opombami) je navedla, da stroški uveljavljanja tega zahtevka (torej zahtevka, ki ga je bila pripravljena izplačati) znašajo 648,50 EUR in tudi potrdila, da so vključeni v zavarovalnino, samó plačala jih ni. Materialna podlaga za to njeno stališče je prva točka 6. čl. Splošnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti, ki določa, da je dajatev zavarovalnice škoda, ugotovljena po določilih zavarovalnih pogojev, ki je omejena le z višino zavarovalne vsote. Ker se zaradi plačila odvetniških stroškov nastala škoda ne nanaša na s tožbo uveljavljani zahtevek,(1) ampak na drug zahtevek,(2) ni mogoče soglašati s pritožbo, da bi tožnika te stroške lahko uveljavljala le kot pravdne stroške. Pravdni stroški so namreč samo stroški, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 151. čl. ZPP).

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).

Op. št. (1): škodo, ki je tožnikoma nastala, ker odvetnik ni vložil tožbe za pogodbeno kazen, vračilo provizije, zamudne obresti zaradi zamude pri plačilu zavarovalnine Op. št. (2): škodo, ki je tožnikoma nastala, ker odvetnik ni vložil tožbe zaradi uveljavljanja stvarnih napak