Jedro

Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dediča je le procesno tehnični sklep, v katerem se ne odloča o vsebinskem nadaljevanju izvršilnega postopka z novim dolžnikom, temveč ta z njegovo izdajo zgolj formalnopravno postane stranka izvršilnega postopka. Za izdajo sklepa o nadaljevanju postopka zadošča, da je oseba, proti kateri je v takem primeru dovoljeno nadaljevanje izvršilnega postopka, dedič prvotnega dolžnika.

O vprašanju višine podedovanega premoženja se ne odloča pri izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka, zato tudi navedba višine podedovanega premoženja oziroma, da se izvršilni postopek nadaljuje do višine podedovanega premoženja, v izreku takšnega procesnega sklepa ni potrebna. Ker pa je sodišče prve stopnje v izreku nadaljevanje postopka omejilo do višine podedovanega premoženja (gre za prepis zakonske dikcije), bi višje sodišče s posegom v tak izrek odločilo dolžnici v škodo. Dejanska višina podedovanega premoženja in s tem povezana odgovornost dedinje pa bo predmet ugotavljanja v ugovornem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je izvršilni postopek prekinjen (I. točka izreka sklepa), sklenilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi In 1624/2010 nadaljuje zoper dedinjo do višine vrednosti podedovanega premoženja (II. točka izreka sklepa), in sicer z novimi izvršilnimi sredstvi (III. točka izreka sklepa) ter določilo izvršitelja (IV. točka izreka sklepa).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje (vlaga tudi ugovor) dedinja (v nadaljevanju dolžnica) M. S. Navaja, da postopek poteka na podlagi izvršilnega naslova iz leta 2011 ter je upnik že začetni predlog za izvršbo vložil zoper njo, vendar je bil predlog za izvršbo zoper njo zavrnjen, ker je bila dolžnica v osebnem stečaju. V postopku osebnega stečaja nad dolžnico je bil izdan sklep o odpustu obveznosti, postopek odpusta je bil zoper dolžnico namreč začet 11. 2. 2015, končan pa dne 13. 2. 2018 s pravnomočnostjo 24. 3. 2018. Med obveznosti, ki so bili dolžnici odpuščene, nedvomno sodi tudi terjatev tega postopka, saj je ta terjatev nastala pred postopkom osebnega stečaja. Izrek je tudi nedoločen do te mere, da ni jasno, da kakšne višine je izdan, saj je v izreku navedeno le, da se postopek nadaljuje do višine vrednosti podedovanega premoženja, kolikšna je ta višina, pa iz izpodbijanega sklepa ni razvidno. Sklepa zato ni mogoče obdržati v veljavi, ker gre za sodno odločbo, ki ni konkretna in je ni moč izvršiti. Poleg tega je sodišče nepravilno uporabilo določbo 142. člena ZD, saj terjatve bistveno presegajo vrednost podedovanega premoženja. Zoper zapustnico in premoženje, ki je predmet dedovanja po njej, namreč poteka tudi postopek In 375/2010 drugega upnika. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in ji nasprotoval. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da je pritožba vložena le zoper II. točko izreka sklepa, saj v ostalem delu navedbe v pritožbi predstavljajo ugovor nove dolžnice v smislu 56.a člena ZIZ, o katerem odloča sodišče prve stopnje, I. točke izreka sklepa pa dolžnica po vsebini ni v ničemer prerekala.

6. Višje sodišče ugotavlja, da je z izpodbijanim sklepom v II. točki sodišče prve stopnje odločilo o nadaljevanju izvršbe zoper dedinjo prvotne dolžnice, ki je v času trajanja izvršilnega postopka umrla. Gre za sklep o nadaljevanju postopka, ki je bil izdan na podlagi določbe 24. člena ZIZ in je po svoji vsebini procesni sklep o tem, proti komu in kdaj se nadaljuje izvršilni postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti prvotne dolžnice. Torej gre le za procesno tehnični sklep, v katerem se ne odloča o vsebinskem nadaljevanju izvršilnega postopka z novo dolžnico, temveč ta z njegovo izdajo zgolj formalnopravno postane stranka izvršilnega postopka. Za izdajo sklepa o nadaljevanju postopka zadošča, da je oseba, proti kateri je v takem primeru dovoljeno nadaljevanje izvršilnega postopka, dedič prvotnega dolžnika.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je skladno s pravnomočnim sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Sežani, opr. št. D 165/2018 z dne 18. 9. 2018 nova dolžnica dedinja prvotne dolžnice. Glede na navedeno so podani pogoji za izdajo sklepa o nadaljevanju postopka zoper dedinjo. Pri tem pa zatrjevana procesna ovira pričetka postopka osebnega stečaja ob izdaji sklepa ni bila podana. Res sicer po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP), vendar pa je bil postopek osebnega stečaja glede na uradno objavo na spletnem portalu Ajpes pravnomočno končan dne 24. 3. 2018, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa.

8. Vprašanja, ali je bila obveznost, ki je predmet tega postopka, dolžnici v stečajnem postopku odpuščena oziroma ali za njo dolžnica odgovarja kot dedinja po porokinji, dalje dokazovanje višine podedovanega premoženja in zatrjevanje dejstva, da terjatve do zapustnice presegajo višino podedovanega premoženja, niso stvar odločanja o nadaljevanju tega izvršilnega postopka, temveč bo te ugovorne razloge (da obveznost prvotne dolžnice ni prešla na dolžnico), sodišče prve stopnje obravnavalo v okviru reševanja njenega ugovora zoper sklep o izvršbi po 56.a členu ZIZ, saj te navedbe vsebinsko predstavljajo ugovor novega dolžnika v skladu s 56.a členom ZIZ. Skladno z ustaljeno sodno prakso pa se o vprašanju višine podedovanega premoženja ne odloča pri izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka, zato tudi navedba višine podedovanega premoženja oziroma, da se izvršilni postopek nadaljuje do višine podedovanega premoženja, v izreku takšnega procesnega sklepa ni potrebna. Ker pa je sodišče prve stopnje v izreku nadaljevanje postopka omejilo do višine podedovanega premoženja, bi višje sodišče s posegom v tak izrek odločilo dolžnici v škodo. Pri navedbi, da se postopek nadaljuje do višine vrednosti podedovanega premoženja, je sodišče prve stopnje prepisalo zakonsko dikcijo prvega odstavka 142. člena Zakona o dedovanju, dejanska višina podedovanega premoženja in s tem povezana odgovornost dedinje pa bo kot rečeno predmet ugotavljanja v ugovornem postopku. Glede na navedeno v omenjeni del odločitve višje sodišče ni posegalo.

9. Ker pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. S pritožbo dolžnica ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).