4. 10. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je o predlogu za obnovo postopka Tatjane Nemec iz Domžal, ki jo zastopa Mitja Stupan, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 4. oktobra 2001

s k l e n i l o:

Predlog za obnovo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o zazidalnem načrtu Vojkov dom - Obala - TS 5/15 in del CT 5/14 in T 5/8 - Portorož (Uradne objave, št. 17/92) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Tatjana Nemec Ustavnemu sodišču predlaga obnovo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o zazidalnem načrtu Vojkov dom - Obala - TS 5/15 in del CT 5/14 in T 5/8 - Portorož (v nadaljevanju Odlok). S prvo točko izreka odločbe št. U-I-18/99 z dne 5. 4. 2001 (Uradni list RS, št. 29/01) je bil razveljavljen prvi odstavek 16. člena Odloka. Predlagateljica obnove navaja, da o postopku ni bila obveščena, čeprav ima za to upravičen interes, saj je razveljavljena določba Odloka urejala gradnjo njenega prizidka k hiši. Za gradnjo naj bi pridobila vsa potrebna dovoljenja, vendar je prišlo do obnove postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja na zahtevo soseda Antona Maglice, ki je bil hkrati pobudnik postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka. Pobudnik je po vložitvi pobude svojo nepremičnino prodal, zato naj bi Ustavno sodišče zmotno ugotovilo, da ima pravni interes. Predlagateljica obnove navaja, da ima pravni interes, da Odlok velja. Ker ni bila udeležena v postopku, naj bi Ustavnemu sodišču ne mogla pojasniti nekaterih bistvenih okoliščin. Trditev Antona Maglice, da mu je zaprla oziroma zazidala okno, naj bi bila lažna, saj v postopku priprave in sprejemanja Odloka ni imel pripomb in je pisno soglašal z gradnjo njenega prizidka.

Predlaga, naj Ustavno sodišče postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka obnovi, da bi bile v postopku za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti pravilno ugotovljene vse pomembne okoliščine.

2.Na pobudo Antona Maglice je Ustavno sodišče že obravnavalo skladnost Odloka z Ustavo in zakoni. V tem postopku je Ustavno sodišče ugotovilo, da je prvi odstavek 16. člena Odloka za območje, prikazano na arhitektonski zazidalni situaciji (list št. 7A), urejal lego objektov na kartografskih prilogah. Njihova lega je odstopala od meril in pogojev za urbanistično oblikovanje območja ter arhitektonsko oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor, urejenih v Odloku. Odlok namreč v 21. členu med drugim določa, da mora biti odmik med objektom in parcelno mejo sosednjega funkcionalnega zemljišča minimalno tri metre.

Izpodbijana arhitektonska zazidalna situacija (list 7A) pa je grafično ponazarjala obravnavano območje v nasprotju z merili in pogoji, ki so določeni v Odloku, saj so se posamezni načrtovani prizidki k že obstoječim objektom neposredno dotikali sosednjih objektov. Ker je Ustavno sodišče ugotovilo, da navedeno predstavlja kršitev 24. člena ZUN, je izpodbijano določbo Odloka razveljavilo.

3.Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) in tudi kakšen drug predpis v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, predlaganega pravnega sredstva ne predvideva, zato je Ustavno sodišče predlog za obnovo postopka zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 6. člena ZUstS in 398. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, dr. Ciril Ribičič, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejelo soglasno. Sodnika Ribičič in Ude sta dala pritrdilni ločeni mnenji.

P r e d s e d n i kFranc Testen

Pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Udeta

1.Glasoval sem za zavrženje predloga za obnovo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o zazidalnem načrtu Vojkov dom- Obala - TS 5/15 in del CT 5/14 in T 5/8 - Portorož. Tudi sam sem namreč mnenja, da ni dopusten predlog za obnovo postopka, v katerem je Ustavno sodišče odločalo o ustavnosti ali zakonitosti predpisa ali splošnega akta, še posebej ne tedaj, kadar je Ustavno sodišče posamezno določbo ali celoten predpis oziroma splošen akt razveljavilo. Že vsebinsko je namreč nemogoče "obuditi" veljavnost razveljavljenega predpisa ali splošnega akta. V primeru, ko Ustavno sodišče pobudo zavrne ali pa sprejme odločbo, da predpis ali splošen akt ni v nasprotju z Ustavo ali zakonom, pa lahko pobudnik vloži novo pobudo, kolikor se sklicuje na nove razloge. V tem konkretnem primeru je šlo za predlog za obnovo postopka, v katerem je Ustavno sodišče razveljavilo posamično določbo odloka o zazidalnem načrtu. Obnova v takem primeru kot rečeno ni dopustna.

2.Prav zaradi tega, ker ni dopustna obnova zoper odločbe, izdane v postopku abstraktne ocene ustavnosti in zakonitosti predpisov ali splošnih aktov, pa zastavljam vprašanje, ali ne bi bilo treba v nekaterih postopkih abstraktne ocene vzpostaviti neke vrste kontradiktornost. Zlasti v primeru ocenjevanja urbanističnih izvedbenih aktov gre pogosto za prenos posamičnega spora (na primer med sosedi) na splošno-abstraktno raven. Tudi v primeru ocenjevanja omenjenega odloka je šlo v bistvu za spor med pobudnikom v zadevi št. U-I-18/99 in njegovo sosedo - predlagateljico obnove postopka. Predlagateljici v končanem ustavnem sporu ni bila dana možnost sodelovati v postopku, zaradi česar Ustavno sodišče tudi ni moglo preveriti njene sedanje trditve, da pobudnik sploh nima pravnega interesa za izpodbijanje določbe odloka o zazidalnem načrtu, ker je nepremičnino odtujil, novi lastnik pa se z gradnjo spornega prizidka strinja. Mnenja sem, da bi moralo Ustavno sodišče zavzeti stališče o vprašanju, kdaj in pod katerimi pogoji bi bilo treba seznaniti s postopki abstraktne ocene ustavnosti in zakonitosti urbanističnih izvedbenih aktov tudi neposredno prizadete ter jim na ta način omogočiti sodelovanje v takih postopkih.

3.To ločeno mnenje naj izkoristim tudi za posredovanje svojega stališča, da bo treba pri obravnavanju predloga za obnovo postopka, v katerem je bilo izdano gradbeno dovoljenje za sporni prizidek, upoštevati (kolikor je to glede na fazo postopka še mogoče), da mora imeti v posamičnih postopkih udeleženec praviloma pravni interes ves čas trajanja takega postopka.

dr. Lojze Ude

Pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Ribičiča

Glasoval sem za Sklep Ustavnega sodišča, s katerim se zavrača Predlog za obnovo postopka, ki ga je vložila Tatjana Nemec iz Domžal. Tudi sam menim, da predlog za obnovo ni dovolj prepričljiv, ker predlagateljica obnove ni nujni udeleženec v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti. Ne strinjam pa se s tistim delom obrazložitve Sklepa Ustavnega sodišča, iz katerega izhaja, da obnova postopka ni mogoča, ker ni izrecno predpisana v Zakonu o ustavnem sodišču. Menim namreč, da bi v izjemnih, posebno utemeljenih primerih, do katerih bo tudi v postopkih pred Ustavnim sodiščem slej ali prej prišlo, obnova postopka mogoča, kadar je upravičena in nujna in kadar ni mogoče na drugačen način popraviti napake ali pomote, ki se lahko primerijo vsakomur, tudi Ustavnemu sodišču. Po mojem mnenju se do vprašanja dopustnosti obnove pred Ustavnim sodišče ni bilo treba opredeliti v tem primeru, v katerem je bilo dovolj drugih utemeljenih vsebinskih razlogov za zavrženje predloga, v drugih primerih, ko bo obnova več kot upravičena, pa se bo Ustavno sodišče čutilo vezano s precedenčnim učinkom Odločitve v zadevi št. U-I-18/99.

dr. Ciril Ribičič