Jedro

Glede na okoliščine konkretnega primera z odstranitvijo nelegalno zgrajenega prizidka ne bo nesorazmerno poseženo v predlagateljičino pravico do doma.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da inšpekcijski ukrep v zadevi Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote X., št. 00000-.../2021 ne posega nesorazmerno v dom predlagateljice in njene družine (I. točka izreka) in da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2.Zoper ta sklep se je pravočasno laično pritožila predlagateljica zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da odločitev spremeni tako, da ugotovi nesorazmeren poseg inšpekcijskega ukrepa v dom ali pa odločitev razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Kot bistveno vztraja, da je sporni prizidek najmanj od leta 1965 integralni del objekta, v katerem so vzpostavljena stanovanja, in predstavlja dom za predlagateljičino družino že več kot 25 let.

3.Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je v prvi fazi odločanja s sklepom N 16/2023 z dne 11. 4. 2024 presojo nesorazmernosti dopustilo, ker je ugotovilo, da predlog izpolnjuje formalne pogoje za postopek, v drugi fazi odločanja pa je sodišče prve stopnje opravilo tehtanje med javnim interesom in interesom predlagateljice ter pri slednjem ustrezno upoštevalo še osebne okoliščine. Na podlagi tega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da z rušitvijo (nelegalnega) prizidka ne bo poseženo ali nesorazmerno poseženo v predlagateljičino pravico in pravico in njene družine do doma, prav tako ne bo poseženo v njihovo vključenost in povezanost z okolico in ne bo kakor koli okrnjena njihova družinska identiteta.

6.Predlagateljica neutemeljeno vztraja, da je sporni prizidek integralni del stavbe oziroma objekta, ki zaokroža stanovanje kot dom njej in njeni družini. To naj bi izhajalo iz elaborata geodeta, ki je zapisal, da sporni prizidek stoji najmanj že od leta 1965. Prizidka in stanovanja ne ločuje, saj je sestavni del stanovanjske hiše. Predlagateljica biva v stanovanju na naslovu A. cesta 1 v B., kjer ima prijavljeno tudi stalno prebivališče.

7.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo materialnopravno podlago za presojo osebnih okoliščin (tretji odstavek 105. člena Gradbenega zakona; GZ-1), na podlagi katere je nato tudi pravilno zaključilo, da predlog ni utemeljen. Predlagateljica je na zaslišanju izpovedala, da je bil prizidek pred njegovo porušitvijo v uporabi kot drvarnica in ozimnica, po ponovni gradnji pa služi kot letna kuhinja in dodatna dnevna soba. Na podlagi izpovedb predlagateljice in njenega partnerja je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se v legalno zgrajeni hiši nahajata dve stanovanji. Eno izmed teh je prazno, v drugem pa predlagateljica s svojo družino prebiva. Stanovanje, veliko približno 132 m², vsebuje vse potrebne prostore za normalno bivanje, vključno s kuhinjo, dnevno sobo, kopalnico in straniščem. Poleg tega ima predlagateljica možnost ureditve dodatnih bivalnih prostorov v pritličnem, trenutno praznem stanovanju. Iz teh ugotovljenih dejstev, ki jih pritožba ne izpodbija, pa tudi po oceni pritožbenega sodišča izhaja, da so predlagateljica in njena družina imetniki stvarne ali obligacijske pravice, ki jim omogoča nastanitev v drugem primernem stanovanju, zato ni podlage za obveznost zagotovitve preselitve v drugo stanovanje. Stanovanjska situacija se zaradi rušitve prizidka ne bo spremenila, saj imajo zagotovljeno ustrezno bivališče, prav tako ne bo poseženo v njihovo vključenost in povezanost z okolico in ne bo kakorkoli okrnjena njihova družinska identiteta. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da z odstranitvijo prizidka ne bo nesorazmerno poseženo v pravico do doma, kar potrjuje tudi okoliščina, da je družina že v preteklosti daljše obdobje prebivala brez tega prizidka. Zgolj zapis geodeta, da sporni prizidek, ki ga geodet ne ločuje od stanovanja, stoji najmanj že od leta 1965, zato ne utemeljuje drugačne odločitve.

8.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri svoji presoji utemeljeno upoštevalo pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, s katero je bilo ugotovljeno, da gre pri obravnavanem prizidku za nelegalno gradnjo. Iz odločbe izhaja, da je bil prejšnji prizidek porušen, zaradi česar novozgrajeni objekt predstavlja novogradnjo brez ustreznega gradbenega dovoljenja. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se tloris novega objekta razlikuje oziroma da je večji od prvotnega prizidka ter da se je spremenila njegova namembnost, saj je bil predhodno gospodarski objekt, sedaj pa se uporablja v stanovanjske namene. To sta v zaslišanju povedala tudi predlagateljica in njen partner, ki je tudi sam nazaj dogradil sporni prizidek. Tudi če sta menila, da je dovoljeno nazaj postaviti porušen objekt, pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni prezrlo okoliščine, da se kljub več izdanim odločbam inšpekcije (ki so tudi že v fazi izvršbe) nista pozanimala o možnosti legalizacije objekta. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je bivanje v objektu ali njegovem delu nezakonito. Glede na okoliščine se je predlagateljica brez dvoma zavedala nezakonitosti in si ni prizadevala pridobiti ustreznih dovoljenj za odpravo nelegalnosti objekta.

9.V zvezi z vprašanjem javnega interesa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ga je nasprotna udeleženka ustrezno pojasnila, pri čemer mu predlagateljica ni oporekala. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno sledilo navedbam nasprotne udeleženke hkrati pa tudi upoštevalo določbe GZ-1, ki določajo, da je v javnem interesu, da država ureja pogoje za dopustnost gradnje, zagotavlja spoštovanje zakonskih določb o dovoljeni gradnji ter odstranjuje nelegalne objekte. Nelegalna gradnja že sama po sebi pomeni hud poseg v javni interes. V obravnavani zadevi je javnemu interesu treba dati prednost, saj je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pri predlagateljici niso podane osebne okoliščine, ki bi terjale drugačno obravnavo. Kot zadnje pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pojasnilo tudi, da predlagateljica ni zatrjevala, da bi bila predstavnica deprivilegirane in ranljive družbene skupine.

10.Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Gradbeni zakon (2021) - GZ-1 - člen 105, 105/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.