Jedro

Tudi zadruga, ki je pridobila podržavljeno premoženje z odplačnim poslom, je denacionalizacijski zavezanec. Lastninsko preoblikovanje zadrug je urejeno s posebnim predpisom - zakonom o zadrugah.

Začasne odredbe o prepovedi lastninskega preoblikovanja zadruge ni mogoče izdati samo na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ne da bi bilo ugotovljeno, ali je zadruga svojo organiziranost že uskladila z zakonom o zadrugah.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije z dne 20.7.1993.

Obrazložitev

Prvostopni upravni organ je na predlog denacionalizacijske upravičenke dne 20.4.1993 izdal začasno odredbo, s katero se tožeči stranki kot denacionalizacijski zavezanki prepoveduje razpolaganje z dvema poslovnima prostoroma v izmeri 52 m2 v zgradbi stoječi na parc. št.1698 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem ter prepoveduje lastninsko preoblikovanje teh nepremičnin. Hkrati je bilo zavezanki naloženo, da je dolžna to nepremičnino popisati, izločiti iz lastninskega preoblikovanaja ter jo uporabljati kot dober gospodar do odločitve o denacionalizacijskem zahtevku.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper to začasno odredbo. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da so za izdajo začasne odredbe izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa 12. člen zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št.55/92 in 31/93), to je, da je pravna podlaga predloga za izdajo začasne odredbe po vsebini in obsegu verjetno izkazana. Ni utemeljen pritožbeni ugovor, da sta poslovna prostora last zadružnikov kot fizičnih oseb in zato skladno z določili zakona o zadrugah ne moreta biti predmet denacionalizacije. Po določbi 1. odstavka 51. člena zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in 31/93) so zavezanci za vrnitev stvari vse pravne osebe, ki razpolagajo s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije, torej tudi zadruge. Ostali pritožbeni ugovori, da je tožeča stranka te poslovne prostore dobila odplačno, da jih ni mogoče vrniti v naravi ter vprašanje odškodnine, niso predmet tega postopka temveč postopka, v katerem se bo odločalo o vračilu teh nepremičnin.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je po statusu zadruga in ne podjetje, zato zanjo ne velja obveznost lastninskega preoblikovanja po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Tožeča stranka se je statusno problikovala po zakonu o zadrugah že v letu 1992 in je kot taka tudi vpisana v sodni register. Zato je brezpredmetno sklicevanje prvostopne in izpodbijane odločbe na 12. člen zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Prvostopni organ se tudi povsem napačno sklicuje na določbe 68. člena zakona o zadrugah. Tožeča stranka ne more biti po 51. členu zakona o denacionalizaciji zavezanka v postopku denacionalizacije, ker ni podjetje z družbenim kapitalom in tudi ni nikoli razpolagala z družbenim kapitalom, ampak je zadruga z znanimi lastniki - njeno premoženje je v celoti v lasti zadružnikov kot fizičnih oseb. Tudi 3. odstavek 16. člena zakona o denacionalizaciji določa, da ni mogoče vrniti premoženja, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb. Naknadno je tožeča stranka poslala sodišču še dopolnitev tožbe z mnenjem stalnega sodnega izvedenca, ki potrjuje njene navedbe, da kot zadruga ne razpolaga z družbenim kapitalom in da zato tudi nima nobenih obveznosti v zvezi z izvajanjem zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Tožeča stranka predlaga, da sodišče razveljavi izpodbijano odločbo in odločbo prvostopnega organa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov navedenih v izpodbijani odločbi.

Vlagateljica zahteve za denacionalizacijo kot prizadeta stranka v tem upravnem sporu na tožbo ni odgovorila.

Sodišče je tožbi ugodilo iz naslednji razlogov: Tožbeni ugovor, da tožeča stranka ni zavezanka v postopku denacionalizacije ni utemeljen iz ralogov, ki jih tožena stranka navaja v izpodbijani odločbi. S temi razlogi sodišče soglaša in jih zato ne ponavlja. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da tožeča stranka ne razpolaga oziroma, da nikoli ni razpolagala z družbenim kapitalom. Po podatkih spisov v tej zadevi je tožeča stranka poslovne prostore, ki so predmet zahteve za denacionalizacijo, pridobila leta 1984 s kupno pogodbo. Po ustavi iz leta 1974, so lastninsko pravico na nepremičninah lahko imele le fizične in civilno pravne osebe, medtem ko so zadruge bile družbeno pravne osebe, premoženje, ki so ga pridobile s svojim poslovanjem pa je bilo družbena lastnina v uporabi zadruge. Tako so predmetni poslovni prostori tudi vpisani v zemljiški knjigi (zemljiškoknjižni izpisek z dne 27.10.1992). Šele z ustavnim amandmajem XIX (Uradni list SFRJ, št. 70/88) je uvedena zadružna lastnina. Z zveznim zakonom o zadrugah (Uradni list SFRJ, št. 3/90) je bilo določeno, da postanejo sredstva obstoječih zadrug zadružna lastnina, zadruge pa so morale svojo organiziranost uskladiti s tem zakonom do konca leta 1990. Toda po določbi 14. točke 4. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k ustavi Republike Sovenije (Uradni list RS, št. 37/90) se ta zakon v Republiki Sloveniji od 4.10.1990 dalje ni več uporabljal. Že citirani zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki v obravnavani zadevi predstavlja pravno podlago za izdajo začasne odredbe, določa v 3. členu subjekte - podjetja z družbenim kapitalom, na katere se ta zakon nanaša. Po mnenju sodišča zadruge niso podjetja z družbenim kapitalom v smislu tega zakona, saj je prehod premoženja iz družbene lastnine v last zadruge urejen v zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92 - ZZad), ki je bil sprejet in je stopil v veljavo pred zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij. Po določbi 1. odstavka 74. člena zakona o zadrugah je premoženje obstoječih zadrug postalo zadružno premoženje. Pri tem zakon posebej določa, da prehod premoženja iz družbene lastnine v last zadruge ne posega v pravice prejšnjih lastnikov in njihovih pravnih naslednikov po predpisih o lastninskem preoblikovanju podjetij in o denacionalizaciji (3. odstavek 74. člena). Premoženje zadruge, ki je nastalo kot družbena lastnina, se do uskladitve organiziranosti zadruge z zakonom o zadrugah ne more, tudi ob prenehanju zadruge ne, razdeliti med zadružnike (4. odstavek 74. člena). To premoženje mora zadruga voditi in izkazovati ločeno od drugega prmoženja (75. člen). Po določbi 6. odstavka 74. člena imajo upravičenci po predpisih o denacionalizaciji pravico zavarovati svoje zahtevke do organizacij iz 1. odstavka tega člena po določbah predpisov o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki se našajo na varstvo pravic nekdanjih lastnikov in njihovih dedičev. V 81. členu tega zakona pa je tudi določeno, da z uveljavitvijo tega zakona ni dopustno nobeno razpolaganje s premoženjem, za katero po določbah predpisov o denacionalizaciji nastopi dolžnost vrnitve.

Brez uporabe navedenih določb zakona o zadrugah kot specialnega predpisa, po mnenju sodišča, v obravnavani zadevi ni bilo mogoče pravilno in zakonito odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe. Na podlagi podatkov spisov v tej zadevi sodišče ugotavlja, da se je tožeča stranka v svoji vlogi z dne 22.3.1993, in enako v pritožbi, sklicevala na svoj pravni status v smislu zakona o zadrugah in zahtevala, "da se naj razreši vprašanje zadružne lastnine". Prvostopni organ se pri izdaji začasne odredbe sklicuje na določbo 12. člen zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki da se po 68. členu zakona o zadrugah nanaša tudi na premoženje zadruge. To sklicevanje prvostopnega organa na določbo 68. člena zakona o zadrugah je po presoji sodišča napačno, saj se ta določba nanaša na zavarovanje zahtevka zadruge kot upravičenca - in ne kot zavezanca za vračanje podržavljenega premoženja. Toženi organ pa kot pravno podlago navaja samo določbo 12. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in to celo novelirano določbo tega člena (Uradni list RS, št. 31/93), ki je bila sprejeta že po izdaji začasne odredbe.

Po določbi 1. odstavka 71. člena zakona o zadrugah (ZZad) so morale obstoječe zadruge svojo organiziranost s tem zakonom uskladiti do 30.6.1992. V obravnavani zadevi ni bilo ugotovljeno ali je in kdaj je tožeča stranka to storila. V spisih namreč ni izpiska iz sodnega registra za tožečo stranko, iz izvedeniškega mnenja, ki ga je tožeča stranka priložila dopolnitvi tožbe, pa izhaja, da se je preoblikovala 31.12.1992 - torej pred izdajo začasne odredbe (20.4.1993).

Sodišče je mnenja, da če je tožeča stranka svojo organiziranost uskladila z zakonom o zadrugah še pred izdajo začasne odredbe in je tako dotedanja družbena lastnina postala zadružna lastnina, je brezpredmetna izdaja začasne odredbe, s katero se tožeči stranki prepoveduje lastninsko preoblikovanje nepremičnin, ki so predmet zahteve za denacionalizacijo, kot tudi odreditev izločitve iz lastninskega preoblikovanja teh nepremičnin. Upravni organ bi sicer na podlagi določbe 68. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen) lahko izdal sklep, s katerim bi tožeči stranki začasno prepovedal razpolaganje s temi nepremičninami, vendar je tudi taka začasna odredba glede zavezanca - zadruge v bistvu brezpredmetna glede na že citirano določbo 81. člena zakona o zadrugah, s katero je po samem zakonu prepovedano (in nično) sleherno razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije. To premoženje pa je zadruga tudi dolžna voditi in izkazovati ločeno od drugega svojega premoženja (75. člen zakona o zadrugah).

Iz navedenih razlogov je sodišče mnenja, da prvostopni organ ni pravilno uporabil materialnega prava in je zato tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede bistvene okoliščine, ki se nanaša na pravni status tožeče stranke, ter dejansko in pravno podlago za izdajo začasne odredbe. Ker z izpodbijano odločbo tožena stranka ni odpravila teh nepravilnosti in pomanjkljivosti, je nezakonita tudi njena odločba. Zato je sodišče moralo na podlagi določbe 2. odstavka 42. v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugoditi ter odpraviti izpodbijano odločbo. Navedeni zakon je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije skladno z določbo 1.odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).