Jedro

ZPVAS res spada med predpise, ki urejajo vračanje podržavljenega premoženja, vendar ima glede odškodnine specialno določbo v 10. členu, ki določa za primere, ko člani agrarnih skupnosti ne morejo več uveljaviti istovrstnih pravic, kakršne so imeli pred podržavljenjem, uveljavljanje odškodnine po splošnih odškodninskih predpisih. Odškodninski zahtevki se po splošnih predpisih rešujejo v pravdah.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v I. ustavilo nepravdni postopek in odločilo, da se bo po pravnomočnosti tega sklepa postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka. Gre za postopek za plačilo odškodnine po 10. členu Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti (ZPVAS) in ta postopek se tudi po stališču sodne prakse vodi po pravilih pravdnega postopka.

Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec in v pritožbi navaja, da je sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo. Gre za odločanje o denacionalizaciji premoženja, podržavljenega agrarnim skupnostim, ki se pred sodišči vodi po pravilih nepravdnega postopka. Tudi sodišča so se že izrekla o tem, da ne gre za klasični odškodninski spor, saj ob vnaprejšnji uzakonitvi podlage odškodninskim zahtevkom odpade ugotavljanje predpostavk civilnega delikta. ZPVAS je le eden od denacionalizacijskih predpisov in bi se zato morala uporabljati pravila nepravdnega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

ZPVAS res spada med predpise, ki urejajo vračanje podržavljenega premoženja, vendar ima glede odškodnine specialno določbo v 10. členu, ki določa za primere, ko člani agrarnih skupnosti ne morejo več uveljaviti istovrstnih pravic, kakršne so imeli pred podržavljenjem, uveljavljanje odškodnine po splošnih odškodninskih predpisih. To pa pomeni, da za odškodninske zahtevke ni mogoče uporabljati Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Odškodninski zahtevki se po splošnih predpisih rešujejo v pravdah. Do istega zaključka pridemo tudi ob uporabi 97. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Ta določa, da v postopku o določitvi odškodnine sodišče odloča o odškodnini le, če je z zakonom določeno, da se odškodnina določi v nepravdnem postopku. Take določbe pa za odškodnino v zvezi s podržavljenim premoženjem bivših agrarnih skupnosti ni. Odločitev prvostopnega sodišča je tako pravilna. Dodati je še, da narava odškodninske zaveze (drži, da ni mogoče obstoja odgovornosti ugotavljati ob upoštevanju klasičnih predpostavk za obstoj odgovornosti) ob vsem zgoraj povedanem sama po sebi ne vpliva na vrsto postopka. Ker prvostopno sodišče v postopku ni zagrešilo tudi nobene druge kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 37. členom ZNP), je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).