Jedro

Toženka je ves čas vedela, da sredstva, ki jih je dva dni pred smrtjo in na dan smrti zapustnika dvignila z njegovega računa, niso njena, zato ni mogla biti v dobri veri najkasneje ob smrti zapustnika 11. 12. 2013, od takrat dalje pa je obresti obračunala tožeča stranka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 2.754,31 EUR v I. točki nadomesti z zneskom 3.725,51 EUR, znesek 2.430,42 EUR v II. točki z zneskom 1.459,22 EUR in znesek 442,78 EUR v III. točki z zneskom 1.146,96 EUR.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 312,66 EUR njenih pritožbenih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod I razsodilo, da je tožena stranka v zapuščino po pokojnem C.Š., umrlem X. X. 2013, dolžna vrniti 2.754,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2015 do plačila. Pod II je v presežku, glede dela glavnice 2.439,42 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2015 do 31. 10. 2015 tožbeni zahtevek zavrnilo in pod III odločilo o stroških postopka.

2.Takšno sodbo v II. in III. točki izpodbija tožena stranka iz razloga, ker je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka postala nedobroverna šele 24. 6. 2014 (zapuščinska obravnava) in ne že ob dvigu denarja dne 9. 10. 2013 in 11. 12. 2013, ko se je protipravni namen tožene stranke jasno manifestiral. Zaradi lažjega izračuna zahteva tožeča stranka zakonske zamudne obresti šele od dviga drugega zneska 11. 12. 2013. Tožeča stranka se ne strinja tudi s strani sodišča izračunanih pogrebnih stroškov, vendar v tem obsegu odločitve sodišča prve stopnje ne izpodbija, kar v pritožbi izrecno navede.

3.Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožena stranka je iz računa zapustnika dvignila znesek 27.200,00 EUR 19. 12. 2013 in 125,00 EUR dne 11. 12. 2013. Zapustnik je umrl X. X. 2013. Pritožba ima prav, da toženka glede dviga denarja ni bila v dobri veri najkasneje od smrti zapustnika, pri čemer je tožeča stranka zakonske zamudne obresti obračunala od dne dviga drugega zneska, ki ga je toženka izvršila na dan smrti zapustnika.

6.Sodišče prve stopnje je štelo, da je toženka postala nedobroverna šele na dan zapuščinske obravnave 14. 6. 2014, saj toženka na tem naroku ni navedla, da razpolaga še s preostalimi denarnimi sredstvi, ki jih je po naročilu zapustnika dvignila z njegovega računa za poplačilo pogrebnih stroškov.

7.Toženka je ves čas vedela, da sredstva, ki jih je dva dni pred smrtjo in na dan smrti zapustnika dvignila z njegovega računa, niso njena, zato ni mogla biti v dobri veri najkasneje ob smrti zapustnika X. X. 2013, od takrat dalje pa je obresti obračunala tožeča stranka.

8.Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o dobrovernosti tožene stranke do prvega naroka zapuščinske obravnave utemeljilo s tem, da je imela toženka navodilo zapustnika za dvig sredstev, potrebnih za pogreb. Iz dokaznega postopka pa ne izhaja, da bi imela naročilo za dvig vseh sredstev z računa zapustnika. Toženka je ves čas vsaj od smrti zapustnika naprej vedela, da denar ni njen in je dvig tudi želela prikriti. Takšnega zaključka ne more izpodbiti niti dejstvo, da je tožeča stranka v zvezi z denarjem ni kontaktirala. Bistveno za odločitev je, da je toženka denar obdržala, čeprav je vedela, da ni njen, torej ni bila v dobri veri, zato mora neutemeljeno pridobljen denar vrniti z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2013, to je od dneva pridobitve (193. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Zakonske zamudne obresti znašajo po izračunu Vrhovnega sodišča RS 3.725,51 EUR in so obračunane od valorizirane glavnice na dan 30. 10. 2015, ki znaša 27.999,16 EUR. Enak obračun je svoji pritožbi priložila tudi tožeča stranka, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je po delnem plačilu tožene stranke ta dolžna tožeči stranki plačati še 3.725,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2015 do plačila.

9.Tožeča stranka je sedaj uspela z 71 % svojega zahtevka, tožena stranka pa z 29 %. Odmera stroškov ni predmet pritožbene graje in znašajo stroški tožnice 2.257,95 EUR, stroški toženke pa 2.267,95 EUR. Glede na uspeh tožeče stranke v višini 71 % in tožene stranke 29 %, je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 1.146,96 EUR njenih pravdnih stroškov stroškov.

10.Tožeča stranka je s pritožbo v celoti uspela, zato ji mora tožena stranka povrniti njene pritožbene stroške, in sicer 250 točk za pritožbo, 5 točk materialnih stroškov, 20 % DDV na priznane odvetniške stroške in 126,00 EUR sodne takse, kar skupaj znese 312,66 EUR.

Zveza:

Obligacijski zakonik (uradno prečiščeno besedilo) (2007) - OZ-UPB1 - člen 193

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.