Jedro

Ker je tožnik sredstva iz občinskega proračuna prejel že v dveh prejšnjih letih, bi lahko nepovratna sredstva v letu 2009 prejel le v primeru, ko bi po opravljeni delitvi sredstev med prednostne upravičence v prvem krogu ostalo še kaj nerazdeljenih sredstev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Občinska uprava Občine Hajdina odločila, da se tožniku za leto 2009 ne dodelijo sredstva za ukrep 1: naložbe v kmetijsko gospodarsko za primarno proizvodnjo – posodabljanje kmetij za leto 2009. Iz njegove obrazložitve izhaja, da je tožnik podal vlogo na Javni razpis o dodeljevanju državnih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Občini Hajdina, ki je bil aprila leta 2009 objavljen v Hajdinčanu št. 1. Kot ugotavlja občinski organ, se je tožnik na javni razpis prijavil za ukrep naložbe v kmetijska gospodarstva, nakup opreme, nove in rabljene kmetijske mehanizacije v skupni višini 7.436,32 EUR. V točki III javnega razpisa je navedeno, da imajo prednost pri izbiri upravičenci, ki še niso prejeli podpore iz javnih sredstev in občinskega proračuna oz. so prejeli manj podpore iz javnih sredstev. Tožnik je sredstva iz občinskega proračuna prejel že v letu 2007 in v letu 2008, zato imajo prednost pri dodelitvi sredstev vlagatelji, ki sredstev za ta namen še niso prejeli. Zaradi večjega števila vlog vlagateljev, ki sredstev za ta namen še niso prejeli iz javnih sredstev in občinskega proračuna, tožnik po ugotovitvi občinske uprave ni upravičen do nepovratnih finančnih sredstev.

Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki pa je bila z odločbo župana Občine Hajdina števila 330-8/2009-2 z dne 21. l. 2010 kot neutemeljena zavrnjena. V obrazložitvi odločbe župan pojasnjuje, da je Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Hajdina obravnaval deset popolnih vlog in pri tem pri izboru vlog kot prvo upošteval merilo, ki določa prednost upravičencev, ki še niso prejeli podpore iz javnih sredstev ali občinskega proračuna v preteklih letih. Izmed desetih vlog so štirje vlagatelji že prejeli občinska sredstva iz naslova javnega razpisa o dodeljevanju državnih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Občini Hajdina. Odbor je zato v prvem krogu obravnaval zgolj šest vlog, katerih vlagatelji v preteklih letih še niso prejeli podpore iz javnih sredstev ali iz občinskega proračuna. Ker so se vsa sredstva razdelila že v prvem krogu med šest upravičencev, ni bilo nadaljnje delitve sredstev med ostale štiri vlagatelje, ki so podporo iz javnih sredstev ali občinskega proračuna prejeli že v letu 2007 ali v letu 2008. Takšen način delitve sredstev se je uporabil tudi v preteklih letih.

V tožbi tožnik izpodbijani odločitvi nasprotuje in navaja, da pri odločanju ni bilo upoštevano določilo javnega razpisa, ki določa, da se bodo v primeru več vlog sredstva linearno zmanjšala vsem upravičencem. Po mnenju tožnika bi moralo biti v razpisu tudi jasno določeno, da se bo razpis nanašal na več let, neporabljena sredstva iz prejšnjih let pa bi se morala prenesti v leto 2009. V takšnem primeru bi bilo namreč jasno, da tisti, ki so prejeli sredstva v preteklem letu, v letu 2009 do sredstev niso upravičeni. V preteklih letih se sredstva, kot navaja tožnik, na takšen način niso delila, saj se še ni pripetilo, da bi na razpis prispelo več vlog, kot je bilo na voljo razpoložljivih sredstev.

V odgovoru na tožbo toženka poudarja, da v letu 2009 do delitve sredstev v drugem krogu ni prišlo, ker so se vsa sredstva razdelila že v prvem krogu. Linearno bi se zmanjšala in razdelila še na ostale štiri upravičence lahko le sredstva, ki bi ostala nerazdeljena v prvem krogu. Tako je bilo to storjeno tudi v letu 2008, ko je tožnik prejel linearno zmanjšan znesek sredstev v višini 2.745,12 EUR.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je med strankama sporna pravilna uporaba meril za izbor vlog upravičencev, ki so kandidirali na Javnem razpisu o dodeljevanju državnih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Občini Hajdina za leto 2009 (v nadaljevanju: javni razpis). Predmet javnega razpisa je bila dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja na območju Občine Hajdina. Tožnik, katerega vloga je bila z izpodbijanim sklepom zavrnjena, je sredstva na javnem razpisu uveljavljal za namen sofinanciranja naložbe v kmetijsko gospodarstvo (točka 1/I javnega razpisa).

Materialnopravno podlago javnega razpisa predstavlja Pravilnik o dodeljevanju državnih in drugih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Občini Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2007; v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa, da se državne pomoči in drugi ukrepi lahko dodelijo pod pogojem podane izjave upravičencev, da za isti namen niso prejeli sredstev iz javnih virov (državnih, občinskih in mednarodnih virov) oziroma, koliko teh sredstev so iz teh virov že pridobili (5. člen Pravilnika). Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih in drugih pomoči so opredeljeni v javnem razpisu (23. člen Pravilnika), ki določa, da bodo imeli prednost pri izbiri upravičenci, ki še niso prejeli podpore iz javnih sredstev in občinskega proračuna oz. so prejeli manj podpor iz javnih sredstev. V primeru, ko bi na razpis prispelo več vlog, pa javni razpis predvideva linearno zmanjšanje sredstev vsem upravičencem (točka III javnega razpisa).

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je občinski upravni organ tožnikovo vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev zavrnil z utemeljitvijo, da je tožnik v letih 2007 in 2008 že prejel podporo iz občinskega proračuna, zaradi česar se pri razdelitvi sredstev v letu 2009 njegova vloga ni upoštevala prednostno (to je v prvem krogu delitve sredstev). Po mnenju upravnega organa bi tako tožnik denarna sredstva prejel le v primeru, ko bi bil izveden t.i. drugi krog delitve sredstev – to je takrat, ko bi po delitvi sredstev prednostnim upravičencem iz prvega kroga delitve ostala na voljo še nerazdeljena denarna sredstva. Kolikor bi ta preostali znesek sredstev ne zadoščal za celotno izplačilo udeležencem v drugem krogu delitve (to je tistim, ki so v preteklosti javna sredstva že prejeli), bi se upravičencem prejeti znesek sorazmerno zmanjšal. Takšna razlaga določila točke III javnega razpisa je po presoji sodišča pravilna, saj je v skladu z namenom Pravilnika in javnega razpisa, ki želita zagotoviti, da se finančna pomoč v prvi vrsti dodeli tistim upravičencem, ki v prejšnjih letih pomoči iz javnih sredstev še niso prejeli. Drugi stavek točke III javnega razpisa (ki določa, da se bodo v primeru več vlog sredstva vsem upravičencem linearno zmanjšala) je zato treba razumeti in razlagati v luči prvega stavka III. točke javnega razpisa, ki daje pri delitvi sredstev prednost t.i. novim upravičencem, torej tistim upravičencem, ki v preteklosti sredstev iz javnih virov še niso prejeli oz. so jih prejeli manj. Samo takšna razlaga določil javnega razpisa lahko v daljšem časovnem obdobju glede na omejeno višino sredstev, ki so na voljo za delitev, zagotovi (vsaj približno) enako obravnavo prosilcev.

Višina sredstev, ki jih lahko na javnem razpisu dobi posamezni upravičenec, je odvisna od skupne višine zaprošenih sredstev v posameznem letu (točka II javnega razpisa). Zato vse do odprtja in obravnave dospelih vlog ni znano, ali bodo sredstva na razpolago za delitev tudi tistim upravičencem, ki so javna sredstva v preteklosti že prejeli. Po presoji sodišča je zato razumljivo ravnanje toženke, ki v besedilu javnega razpisa za leto 2009 vlog teh vlagateljev ni vnaprej izločila.

Ker je tožnik sredstva iz občinskega proračuna prejel že v dveh prejšnjih letih (to dejstvo med strankama ni sporno), bi lahko nepovratna sredstva v letu 2009 prejel le v primeru, ko bi po opravljeni delitvi sredstev med prednostne upravičence v prvem krogu ostalo še kaj nerazdeljenih sredstev. Ker so bila v obravnavanem primeru vsa sredstva razdeljena že v prvem krogu, je občinski upravni organ tudi po presoji sodišča ravnal pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom v skladu z določili Pravilnika in javnega razpisa odločil, da se tožniku sredstva za naložbe v kmetijsko gospodarstvo za primarno proizvodnjo v tem letu ne dodelijo.

Glede na obrazloženo je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS št. 105/2006, 62/2010; v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.