Jedro

Sodišče prve stopnje ni zavrnilo predloga zaradi pomanjkljive trditvene podlage, temveč ker je že iz samih navedb predlagateljice očitno izhajalo, da dejstev, zaradi katerih je nastala zamuda, ni bilo mogoče subsumirati pod pravni standard „upravičenega razloga“. V tem primeru pa lahko sodišče predlog zavrne brez razpisa naroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 25. 11. 2016 za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper takšno odločitev se je iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje oziroma podrejeno, da vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. VIII Pg 491/2016 z dne 22. 9. 2016 zavrnilo predlog tožeče stranke za zavarovanje z začasno odredbo ter ji naložilo plačilo stroškov postopka zavarovanja prvo in tretje toženke. Navedeni sklep je tožeča stranka prevzela 28. 9. 2016, kar izhaja iz podpisane vročilnice, naslovljene na odvetniško družbo, ki tožečo stranko zastopa v tem postopku. Tožeča stranka je pritožbo vložila dne 10. 10. 2016, kar je po izteku osemdnevnega zakonsko določenega pritožbenega roka. Sodišče prve stopnje je zato s sklepom z dne 26. 10. 2016 pritožbo tožeče stranke z dne 10. 10. 2016 zavrglo kot prepozno. Sklep o zavrženju pritožbe je tožena stranka prejela 10. 11. 2016. 6. Pooblaščena odvetniška družba tožeče stranke je dne 25. 11. 2016 vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V predlogu obširno navaja, da v času, ko ji je bil vročen sklep sodišča z dne 22. 9. 2016, dejansko še ni poslovala na naslovu, kjer ima prijavljen sedež delovanja, temveč da je poslovala na drugem naslovu, in da je do prepozne vložitve pritožbe prišlo v času selitve zaradi pomotnega prenosa pošiljke z naslova dejanskega delovanja pooblaščene odvetniške družbe na registriran naslov odvetniške družbe, posledično pa do napačnega vstopnega žiga odvetniške pisarne o prejemu pošiljke. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da te navedbe ne predstavljajo upravičenega vzroka za zamudo, kar kot pogoj za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje določa prvi odstavek 116. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato je predlagano vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

7. Pritožnica trdi, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja dejansko stanje, ki bi omogočalo preizkus utemeljenosti očitka o njenem malomarnem ravnanju. Meni, da so zlasti izostali razlogi, v čem naj bi nepravilno postopala oziroma zakaj naj ne bi ustrezno prilagodila/organizirala svojega poslovanja v času delitve pisarne. Po presoji višjega sodišča očitek ni utemeljen. Relevantno dejansko stanje v konkretnem primeru predstavljajo navedbe pooblaščene odvetniške družbe v predlogu z dne 25. 11. 2016, kjer ta (zlasti v 1. 9, in 1. 10 točki) pojasnjuje, zakaj je prišlo do zamude pri vložitvi pritožbe (tj. zaradi pomotnega prenosa vročenega sklepa z naslova dejanskega delovanja pooblaščene odvetniške družbe na njen naslov iz sodnega registra in posledično napačnega vstopnega žiga na prejetem sodnem pisanju). Te navedbe je sodišče prve stopnje povzelo v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Na njihovi podlagi pa je sodišče prve stopnje pravilno in skladno z ustaljeno sodno prakso presodilo, da je pooblaščena odvetniška družba ravnala najmanj malomarno, saj poslovanja ni imela organiziranega z ustrezno stopnjo skrbnosti, tj. je na način, da bi poskrbela za ustrezno ločitev spisov in pisanj namenjenih (takojšnji) selitvi, s tistimi pisanji, ki jih je tistega dne že prevzela, a jih še ni pregledala (ustrezno evidentirala). Da bi tako postopala, torej da so bili spisi, namenjeni takojšnji selitvi, in prejeta pošta vidno ločeni, tožeča stranka prvič navaja šele v pritožbi, kar je prepozno (prvi odstavek 337. člen ZPP), pa tudi sicer v nasprotju z navedbami v predlogu (tam je v bistvenem zatrjevala le, da je selitveni servis prispelo pošto, očitno, ker so ovojnice po videzu podobne spisovni ovojnici – iz česar implicitno izhaja, da prejeta pošta ni bila ustrezno ločena od spisov –, skupaj z glavnino odvetniških spisov po pomoti prenesel v nove prostore).

8. Nadalje pritožnica neutemeljeno uveljavlja tudi kršitev drugega odstavka 120. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo naroka, na katerem bi lahko dopolnila svoje eventualno pomanjkljive navedbe. V konkretnem primeru namreč sodišče prve stopnje ni zavrnilo predloga zaradi pomanjkljive trditvene podlage, temveč ker je že iz samih navedb predlagateljice očitno izhajalo, da dejstev, zaradi katerih je nastala zamuda, ni bilo mogoče subsumirati pod pravni standard „upravičenega razloga“. V tem primeru pa lahko sodišče predlog zavrne brez razpisa naroka.

9. Glede na obrazloženo in po ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).