Jedro

Splošni pogoji zavarovanja AO-plus povračilo škode vežejo na prometno nesrečo. Tožnik ni izkazal odstopa od sodne prakse, saj je bilo v zadevi Višjega sodišča v Celju Cp 1260/2007 in drugih zadevah, o katerih so odločila sodišča v priloženih odločbah, ugotovljeno, da je do poškodb vselej prišlo zaradi premika vozila. V obravnavani zadevi pa je zavrnitev zahtevka temeljila prav na ugotovitvi, da tožnikovega odskoka ni povzročil premik vozila.

Izrek

Predlog se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo od sodišča zahteval naj razsodi, da mu je tožena stranka dolžna plačati zavarovalnino na podlagi pogodbe o zavarovanju AO-plus, ki jo je imel njegov delodajalec sklenjeno s toženo zavarovalnico. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da mu je škoda nastala 7. 8. 2006, ko je tovorno vozilo pripeljal s Švedske v Zagreb, ga parkiral, vendar ga je pustil delovati, ne da bi zategnil ročno zavoro. Splezal je na prikolico, kjer je pričel z razkladanjem, nato pa se je poškodoval, ko je odskočil s prikolice. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je ocenilo, da tožnik ni dokazal, da je odskok povzročil premik vozila. Tako je odločilo, da ne gre za prometno nesrečo in da škoda ni krita s pogodbo o zavarovanju AO-plus. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

2. Tožnik zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga predlog za dopustitev revizije. Navaja, da gre za odstop od sodne prakse, saj je ob identičnih okoliščinah Višje sodišče v Celju potrdilo odločitev v zadevi P 1153/2003, kjer je bilo odločeno, da obstaja obveznost tožene stranke po pogodbi AO-plus. Meni, da je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev, ker ni res, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjal uporabi Splošnih pogojev AO plus 06. Navaja, da je tožena stranka ves čas ugovarjala, da tožnik sploh ni imel sklenjenega AO-plus zavarovanja in zato je predlagal, naj tožena stranka predloži izvirnik pogodbe, ki ga pa ta ni predložila. Tožnik navaja tudi, da ni pravilna ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožnik dejstev v zvezi s tem, da je do nesreče prišlo na kraju, kjer se odvija promet, ni navajal. Opozarja, da je v pripravljalni vlogi z dne 2. 10. 2009 natančno opisal parkirišče in navedel, zakaj ga je treba šteti za površino, na kateri lahko pride do prometne nesreče v skladu z Zakonom o varstvu cestnega prometa.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Splošni pogoji zavarovanja AO-plus povračilo škode vežejo na prometno nesrečo. Odločitev o tem, ali je v konkretnem primeru šlo za prometno nesrečo, je vselej odvisna od okoliščin posamičnega primera. Izjemoma gre lahko tudi v takšnih primerih za pomembno pravno vprašanje, če predlagatelj izkaže za verjetno, da je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katere je ogrožena pravna varnost, da je sodišče druge stopnje uporabilo materialno pravo v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso ali če bi bila zaradi posebnih okoliščin odločitev v konkretni zadevi pomembna za razvoj prava preko sodne prakse. Tožnik zatrjevane bistvene kršitve postopka ni verjetno izkazal, prav tako ni izkazal, da bi se okoliščine v obravnavanem primeru pomembno razlikovale od primerov, v katerih je Vrhovno sodišče že izoblikovalo stališče o tem, kakšne okoliščine morajo biti izkazane, da gre za prometno nesrečo. Tožnik pa tudi ni izkazal odstopa od sodne prakse, saj je bilo v zadevi Višjega sodišča v Celju Cp 1260/2007 in drugih zadevah, o katerih so odločila sodišča v priloženih odločbah, ugotovljeno, da je do poškodb vselej prišlo zaradi premika vozila. V obravnavani zadevi pa je zavrnitev zahtevka temeljila prav na ugotovitvi, da tožnikovega odskoka ni povzročil premik vozila.

5. Vrhovno sodišče je tako odločilo, da pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 107/10, v nadaljevanju ZPP) niso podani in je predlog zavrnilo.

6. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške tega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP.