Jedro

Iz Odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-171/16 ne izhaja, da bi bil vsakdo že zato, ker gre za stresni dogodek, upravičen do odloga izvršbe na njegov dom, ampak sodišče mora odločiti o predlogu za odlog izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom tako, da ob upoštevanju vseh okoliščin primera doseže pravično ravnotežje med interesi upnika in dolžnika.

Sodišče druge stopnje ne zanemarja občutljivosti zadeve in razume, da je prisilna izselitev iz doma stresen dogodek, vendar je vsakdo, ki mu je s pravnomočno odločbo naložena izselitev in izpraznitev doma, dolžan z ustrezno mero skrbnosti aktivno poiskati drugo prebivališče. Če sam tega ne zmore zaradi socialne stiske, je dolžan to storiti ob pomoči centra za socialno delo ali sorodne socialne institucije. Navedene aktivnosti dolžnik ni zatrjeval, niti morebitne neuspešnosti iskanja novega doma in razlogov zanjo. Dolžnik ni navedel, da je v brezizhodni stiski in nima kam kljub svojemu ustreznemu prizadevanju. Niti ni navedel morebitnega slabega zdravstvenega stanja, zaradi česar bi invazivnost prisilne izpraznitve in izročitve nepremičnine, ki je dom, lahko takšno slabo zdravstveno stanje še dodatno bistveno poslabšala, kar je ustavno sodišče opredelilo kot pomemben vidik presoje. Glede na pojasnjeno obstoječe procesno gradivo sodišče prve stopnje pravilno ni dalo prednosti dolžniku pred upnikovo pravico do izvršbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe (I. točka izreka) in zavrnilo zahtevek upnika za povrnite stroškov odgovora na predlog za odlog (II. točka izreka).

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi v bistvenem navaja, da sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo svoje odločitve, saj ni upoštevalo Odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-171/16. Meni, da je obrazložitev presplošna in sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh okoliščin zadeve. Ne strinja se z razlago sodišča prve stopnje, da je lahko upravičen razlog za odlog le enkraten kratkotrajen življenjski dogodek. Ponavlja navedbe iz preteklih vlog v postopku, da je bil njegov dom v izvršilnem postopku prodan brez njegove vednosti in zatrjuje neutemeljen prevzem varščine v višini 3.000 EUR s strani upnika. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve o odlogu in dodelitev zadeve drugemu sodniku. Stroškov pritožbe ne priglaša. 3. Upnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje in meni, da dolžnik s pritožbo le zavlačuje postopek. Priglaša strošek odgovora

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi navedlo Odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-171/16, tako pritožbeni očitek, da jo je povsem spregledalo, ne drži. Sodišče druge stopnje pritrjuje nosilnim razlogom sodišča prve stopnje, da morebitne napake v drugih (predhodnih) postopkih, s katerimi je utemeljeval dolžnik predlog za odlog, niso upoštevne, kakor tudi niso posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe, opredeljeni v drugem odstavku 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), običajne nevšečnosti zaradi v izvršbi opravljene prodaje doma in prisilne izselitve. Dolžnik je v predlogu za odlog navajal kot razlog le običajne posledice stresne situacije zaradi prisilne izvršbe, ne pa tudi posebnih upravičenih razlogov, ki takšne običajne posledice presegajo.

6. Iz Odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-171/16 ne izhaja, da bi bil vsakdo že zato, ker gre za stresni dogodek, upravičen do odloga izvršbe na njegov dom, ampak sodišče mora odločiti o predlogu za odlog izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom tako, da ob upoštevanju vseh okoliščin primera doseže pravično ravnotežje med interesi upnika in dolžnika.

7. Sodišče prve stopnje sicer ni izrecno obrazložilo navedenega ravnotežja, je pa ravnotežje opredelilo posredno s tem, ko je presodilo, da navedene običajne okoliščine, ki spremljajo izvršbo, niso upoštevne, s čimer jim je odmerilo manjšo težo kot interesu upnika do izvršbe. Sodišče druge stopnje tudi ne more mimo dejstva, da je obravnavani postopek izvršbe že v teku več kot dve leti (od marca leta 2018), dolžnik pa je z vložitvijo predloga za odlog, kot izhaja iz spisa, tudi že dejansko dosegel odlog izvršbe za več mesecev, saj je sodišče prve stopnje na prošnjo izvršitelja za navodila, kako ravnati v zadevi, naložilo izvršitelju, da počaka z opravo neposrednih izvršilnih dejanj do pravnomočnosti odločitve o odlogu izvršbe (dopis sodišča z dne 17. 2. 2020). S tem je pridobil dolžnik dodaten čas za rešitev vprašanja novega prebivališča, zato je pritožbeni očitek, da sodišče ni spoštovalo njegovega osebnega dostojanstva, neutemeljen.

8. Sodišče druge stopnje ne zanemarja občutljivosti zadeve in razume, da je prisilna izselitev iz doma stresen dogodek, vendar je vsakdo, ki mu je s pravnomočno odločbo naložena izselitev in izpraznitev doma, dolžan z ustrezno mero skrbnosti aktivno poiskati drugo prebivališče. Če sam tega ne zmore zaradi socialne stiske, je dolžan to storiti ob pomoči centra za socialno delo ali sorodne socialne institucije. Navedene aktivnosti dolžnik ni zatrjeval, niti morebitne neuspešnosti iskanja novega doma in razlogov zanjo. Dolžnik ni navedel, da je v brezizhodni stiski in nima kam kljub svojemu ustreznemu prizadevanju. Niti ni navedel morebitnega slabega zdravstvenega stanja, zaradi česar bi invazivnost prisilne izpraznitve in izročitve nepremičnine, ki je dom, lahko takšno slabo zdravstveno stanje še dodatno bistveno poslabšala, kar je ustavno sodišče opredelilo kot pomemben vidik presoje. Glede na pojasnjeno obstoječe procesno gradivo sodišče prve stopnje pravilno ni dalo prednosti dolžniku pred upnikovo pravico do izvršbe.

9. Če je dolžnik morebiti vendarle v pojasnjenem brezizhodnem položaju, kar sicer ni zatrjeval in iz spisa ne izhaja, pa ima še vedno možnost, da poda nov predlog za odlog izvršbe z navedbo novih okoliščin, ki opredeljujejo tovrsten položaj, in se nemudoma obrne za pomoč na pristojni center za socialno delo, ki tudi lahko poda mnenje o ogroženosti dolžnika zaradi izselitve. Če bi tovrsten nov predlog podal dolžnik le z namenom zavlačevanja, ne da bi navedel nove okoliščine, pa bi lahko dolžnikovo ravnanje pomenilo zlorabo procesnih pravic.

10. Vprašanje zunaj postopka s strani upnika zadržane varščine 3.000,00 EUR sicer ni pomembno za obravnavano odločitev o odlogu, sodišče druge stopnje pa vendarle pojasnjuje, da je, kot izhaja iz spisa, sodišče prve stopnje že obravnavalo navedeni znesek varščine v zvezi z nezakonitim izvršiteljevim pooblastilom, po katerem je ta neutemeljeno zastopal dolžnika. Izvršitelj je preklical vsa opravljena dejanja zastopanja (obvestilo sodišču z dne 23. 5. 2019) in sodišče prve stopnje je pozvalo upnika, da prejeta dolžnikova sredstva vrne (dopis z dne 15. 5. 2019 in 3. 6. 2019).

11. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in v izpodbijani I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni ((prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnikov strošek odgovora na pritožbo, ki v ničemer ni vplival na odločitev, pa je bil nepotreben (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).