Jedro

Izpolnitev kakšne upnikove obveznosti, ki ni obsežena v izvršilnem naslovu, ni razlog, ki preprečuje izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom z dne 17.9.1993 je prvo sodišče zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe na izselitev dolžnika iz poslovnih prostorov trgovine v Kranju in izročitev stvari v tem lokalu in na odložitev izvršbe. V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora uveljavlja dolžnik razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Mnenja je, da bi moralo prvo sodišče upoštevati dejstvo razdrtja kupoprodajne pogodbe za osnovna sredstva z dne 21.5.1991 in pogodbe o najemu z dne 22.5.1990 tudi s stališča dolžnika, ki mu mora vrniti upnik 450.000 DEM, ker sta obe obveznosti vzajemni. Podane so okoliščine, ki utemeljujejo odložitev izvršbe, saj se dolžnik upravičeno boji, da njegova terjatev ne bo poravnana. Te okoliščine bi moralo sodišče razčistiti na naroku.

Najmanj kar je, bi moralo sodišče počakati na izid revizijskega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je spoznalo, da niso podani razlogi, iz katerih se lahko izpodbija sklep o zavrnitvi ugovora in predloga za odložitev ugovora. Ugotovilo tudi ni nobene take bistvene kršitve določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Prvo sodišče je pravilno zaključilo na podlagi dejstev, ki jih je navajal dolžnik v ugovoru ter jih smiselno ponavlja v pritožbi, da niso podani razlogi, ki preprečujejo izvšbo. Noben narok za razjasnjevanje teh dejstev zato ni bil potreben. Iz izvršilnega naslova ne izhaja in tega niti dolžnik ne trdi, da je izvršba v tem primeru odvisna od poprejšnje izpolnitve kakšne upnikove obveznosti (pogojna ali vzajemna obveznost). Izpolnjeni pa tudi niso pogoji za odložitev izvršbe na predlog dolžnika, ker za tako odložitev niso navedeni posebno upravičeni razlogi, zlasti pa tudi ni izkazano, da bi dolžnik z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, kakor je povsem prepričljivo in v skladu z zakonom obrazložilo že prvo sodišče. S tem, kar navaja dolžnik v pritožbi, pravilnosti teh odločitev ni mogoče izpodbiti.

Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep (14. člen Zakona o izvršilnem postopku in 2. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku).